ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – kriteriji za izbiro
Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev je v ZDR predvidena le za odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, kar pa ne pomeni, da delodajalec tudi v primeru tako imenovanih individualnih odpustov ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Če se odloči in te kriterije uporabi, potem je dolžan dokazati, da je kriterije pravilno uporabil. V nasprotnem primeru ni mogoče šteti, da so za posamezno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovljeni resni in utemeljeni razlogi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bila sporna pogodba z dne 3.7.1997 v resnici odplačna, zato po 46. členu ZD ni podlage za vračunanje izročenega stanovanja v tožnikov dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067691
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 161, 161/1, 249.
izvedenec – stroški izvedenca – stroški postopka – darilo – vračunanje darila – darilna pogodba – dedni delež - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež
Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine darilne pogodbe in njene dopolnitve pravilno sklepalo, da je bilo tožencu podarjeno le prazno, nezgrajeno podstrešje, ne pa tudi stopnišče. Iz dejstva, da je kovinska konstrukcija že obstajala v času daritve, ni mogoče sklepati, da je bil namen zapustnika podariti tožencu tudi stopnišče. Takšnega darilnega namena ne dokazuje niti zatrjevana poznejša finančna pomoč zapustnika tožencu pri ureditvi mansarde. Sodišče prve stopnje je zato ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov pravilno sklepalo, da je bilo predmet darila samo tisto, kar je v darilni pogodbi izrecno navedeno.
razmerje s tujim elementom – spor o škodi iz prometne nesreče v tujini – pravo, ki ga je treba uporabiti – pravo kraja prometne nesreče – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Sodišče je pravilno uporabilo hrvaško pravo. V skladu s 4. členom ZMZPP se ta zakon ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Zato je pravilno uporabilo Konvencijo o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče, ki v 3. členu določa, da se uporablja pravo države, kjer je prišlo do prometne nesreče.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – pomoč občine – omejitev dedovanja
V konkretni zadevi je zapustnik prejemal pomoč s strani Občine H, ki je tudi predlagala omejitev dedovanja. Zato je zmoten zaključek sodišča, da postane premoženje državna lastnina in se le izroči navedeni občini. Ta je namreč samostojna pravna oseba in ima na podlagi zakona pravico zahtevati omejitev dedovanja v njeno korist.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
OZ člen 153, 153/3, 153/4, 171, 171/1, 179. ZVCP-1 člen 97, 97/2, 130, 130/2. ZPP člen 243.
objektivna odgovornost – soprispevek – prometna nezgoda – pešec – opit pešec – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek obeh udeležencev k nastanku obravnavane nezgode. Glede na večjo težo protipravnega ravnanja pešca in toženkino objektivno odgovornost, je odgovornost za nastalo škodo utemeljeno porazdelilo med obe pravdni stranki v enakem deležu, torej vsaki polovico.
Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja osebno pravico upravičenca, ki z njegovo smrtjo ugasne.
trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – obrazložitev vtoževane terjatve – predložitev listin
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tožeča stranka ni obrazložila in dokazala višino terjatve do toženca, zgolj sklicevanje na izdane račune ne zadostuje.
vznemirjevanje lastninske pravice – neposredni motilec – pasivna legitimacija v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice
V pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice ni pasivno legitimiran le neposredni motilec, temveč tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika stvari v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen, prav tako pa ni nobene podlage, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presojalo pravilnost in zakonitost sklepa izdanega v izvršilnem postopku.
Tožeča stranka je v skladu s 155. členom ZPP upravičena tudi do stroškov izvensodnega postopka, v kolikor je bil ta v zvezi s to pravdo ali zaradi te pravde. To velja za odškodninski zahtevek pred pravdo, v kolikor mu ni bilo ugodeno in se zato ta odškodnina vtožuje v tem postopku.
osebna služnost – služnost stanovanja – oblika pogodbe za nastanek služnosti stanovanja – teorija realizacije - konvalidacija pogodbe
SPZ za nastanek služnosti stanovanja predvideva sklenitev pisnega pravnega posla (zavezovalni pravni posel) in vpis služnosti v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel). Vendar pa je v skladu s teorijo o realizaciji pravnega posla priznan pravni učinek tistim pogodbam (zavezovalnim pravnim poslom), ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Takšne pogodbe lahko konvalidirajo, razen če je zanje predpisana strožja obličnost, npr. sklenitev pogodbe v notarskem zapisu.
leasing – poziv k plačilu obrokov – obvestilo o razdrtju pogodbe – vrnitev predmeta leasinga
V skladu s pogodbo mora leasingojemalec takoj vrniti predmet leasinga na svoje stroške na kraj, ki ga določi leasingodajalec. Če tega ne stori sam, to lahko stori leasingodajalec na njegove stroške. Pogodba tako že sama ureja način vrnitve predmeta leasinga, a zgolj pod pogojem, da je leasingojemalec o razdrtju obveščen. Obveščen mora biti tudi o kraju, kamor naj predmet vrne.
vročanje substitutu – substitut za posamezno procesno dejanje – odvetnik
Če je substitut postavljen le za posamezno procesno dejanje, ni veljavna vročitev, če sodišče substitutu vroča sodno pisanje za drugo procesno dejanje.