izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.
osebni stečaj – končanje postopka – neznatna stečajna masa – preizkus naknadno prijavljenih terjatev
Ker je postopek osebnega stečaja namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, je tudi postopek preizkušanja prijavljenih terjatev znotraj stečajnega postopka podrejen temu namenu. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjena, sodišče ustavi že začet postopek osebnega stečaja. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sojenje v tožnikovem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, ki je trajal 4 leta in 7 mesecev, ni trajalo nerazumno dolgo, tožniku ni bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Tožeča stranka je v skladu s 155. členom ZPP upravičena tudi do stroškov izvensodnega postopka, v kolikor je bil ta v zvezi s to pravdo ali zaradi te pravde. To velja za odškodninski zahtevek pred pravdo, v kolikor mu ni bilo ugodeno in se zato ta odškodnina vtožuje v tem postopku.
gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.
osebna služnost – služnost stanovanja – oblika pogodbe za nastanek služnosti stanovanja – teorija realizacije - konvalidacija pogodbe
SPZ za nastanek služnosti stanovanja predvideva sklenitev pisnega pravnega posla (zavezovalni pravni posel) in vpis služnosti v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel). Vendar pa je v skladu s teorijo o realizaciji pravnega posla priznan pravni učinek tistim pogodbam (zavezovalnim pravnim poslom), ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Takšne pogodbe lahko konvalidirajo, razen če je zanje predpisana strožja obličnost, npr. sklenitev pogodbe v notarskem zapisu.
vznemirjevanje lastninske pravice – neposredni motilec – pasivna legitimacija v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice
V pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice ni pasivno legitimiran le neposredni motilec, temveč tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika stvari v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist.
OZ člen 153, 153/3, 153/4, 171, 171/1, 179. ZVCP-1 člen 97, 97/2, 130, 130/2. ZPP člen 243.
objektivna odgovornost – soprispevek – prometna nezgoda – pešec – opit pešec – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek obeh udeležencev k nastanku obravnavane nezgode. Glede na večjo težo protipravnega ravnanja pešca in toženkino objektivno odgovornost, je odgovornost za nastalo škodo utemeljeno porazdelilo med obe pravdni stranki v enakem deležu, torej vsaki polovico.
Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja osebno pravico upravičenca, ki z njegovo smrtjo ugasne.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
razmerje s tujim elementom – spor o škodi iz prometne nesreče v tujini – pravo, ki ga je treba uporabiti – pravo kraja prometne nesreče – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Sodišče je pravilno uporabilo hrvaško pravo. V skladu s 4. členom ZMZPP se ta zakon ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Zato je pravilno uporabilo Konvencijo o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče, ki v 3. členu določa, da se uporablja pravo države, kjer je prišlo do prometne nesreče.
načelo superficio solo cedit - materialno procesno vodstvo - izločitev iz zapuščine
Ni mogoče določiti solastniškega deleža tožnice oziroma deleža, ki ne spada v zapuščino zgolj na hiši brez funkcionalnega zemljišča, saj nepremičnina deli usodo stavbe, zato je treba stavbo in zemljišče obravnavati enotno. Hiša nima stvarnopravne samostojnosti in kot takšna brez nepremičnine ne more biti predmet lastninske pravice in samostojni predmet v pravnem prometu.
zaplenjeno premoženje – priposestvovanje lastninske pravice – dobroverni posestnik
S trenutkom uvedbe dedovanja dediči niso pridobili dobroverne posesti, posestnik stvari pa nedobroverne, saj velja, da preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti le v primeru, ko je bil posestnik stvari v trenutku uvedbe dedovanja zapustnik oziroma bi bil, če bi bil še živ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062527
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – medsosedska razmerja – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov – verodostojnost prič
Ker toženec ni uspel dokazati, da bi ga udaril tožnik, zgolj ugotovitev, da je vseeno utrpel nekatere poškodbe (ne glede na način), ni dovolj za odškodninsko odgovornost tožnika. Toženčeva škoda mora biti v vzročni zvezi s tožnikovim protipravnim ravnanjem, ki pa ni dokazano. Zato je zahtevek po nasprotni tožbi pravilno zavrnjen.
Škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno. Zgolj občutek nelagodnosti tožnika glede na vse ostale okoliščine konkretnega primera ne pomeni takšnih duševnih bolečin, ki bi opravičevale denarno odškodnino iz naslova razžalitve.
stvarna služnost – vznemirjanje služnostne pravice
Pri oceni, ali je prišlo do posega v izvrševanje služnosti, je potrebno upoštevati tudi načelo koristnosti služnosti in načelo obzirnosti pri izvrševanju služnosti.
Za vznemirjanje se ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
protipravno ravnanje – privolitev oškodovanca v škodo – sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca
Tožnik je pristal na sklenitev sporne prodajne pogodbe in nato kljub zapletom v postopku njene odobritve vztrajal pri nameravanem nakupu. S tem je sam privolil v škodo, katere povračilo uveljavlja v tej pravdi, zato v obravnavanem primeru ni podan element nedopustnosti toženkinega ravnanja, ki je sicer pogoj za odškodninsko odgovornost.
VARNOST CESTNEGA PROMETA –- PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066587
URS člen 29, 29-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132, 132/2, 132/5. ZUP člen 80, 80/1. ZKP člen 148, 148/4.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti – pravna jamstva v kazenskem postopku – privilegij zoper samoobtožbo – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – predkazenski postopek – izjava policistom – pravice obdolženca – dovoljen dokaz
Pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom policist obdolžencu ni dolžan dati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se redni sodni postopek v zadevah prekrškov začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu voznika dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom le v primeru, če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in podpiše zapisnik.