NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056208
SPZ člen 77. ZPP člen 287.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – sodna določitev meje – pravična ocena – dokazni sklep
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so sporni mejni prostor ob cesti uporabljali tako predlagatelji kot nasprotna udeleženca in torej nihče ni izkazal ne lastninske pravice na tem predelu ne zadnje mirne posesti, kot dalj časa trajajočega stanja, v katerem med mejaši ni bilo spora o meji, saj so pravzaprav vsi udeleženci izvajali mirno posest na tem predelu. Sodišče prve stopnje je posledično točko IV določilo na podlagi kriterija pravične ocene, pri čemer je upoštevalo lego in konfiguracijo terena, torej da gre za dvorišče ob cesti, ki omogoča dostop do javnega cestnega omrežja, da poteka meja tako, da udeležencev ne ovira pri uživanju in uporabljanju njihovih nepremičnin in mejo določilo tako, da poteka v ravni liniji, vzporedno z linijo stanovanjskih hiš.
Nesprejem dokaznega sklepa na naroku, zaradi česar je šele iz končne odločbe razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
motenje posesti – motilno ravnanje – restitucijski del tožbenega zahtevka
Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka je bila utemeljena, saj so bile vse postavljene ovire že odstranjene in je bila tožnikoma že omogočena neovirana hoja in vožnja, s čimer je potreba po sodnem varstvu v tem obsegu v vsakem primeru odpadla.
dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Pritožbena trditev, da je bil izvedenec pristranski, je prepozna. Izločitev izvedenca iz tega razloga bi lahko zahtevala najpozneje po prejemu njegovega pisnega izvedenskega mnenja. Sicer pa zgolj dejstvo, da se mnenje novega izvedenca razlikuje od prejšnjih mnenj in cenitev, samo po sebi ni zadosten razlog za dvom o pravilnosti in strokovnosti tega mnenja.
ničnost – predpogodba – ara – dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe
Dogovor o ari v zvezi s predpogodbo, glede na eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava, zapisanega v 10. členu OZ (prosto urejanje obligacijskih razmerij), ni biti v nasprotju z našo ustavno ureditvijo, kot tudi ne z družbeno moralo, saj je ara sredstvo, ki je splošno sprejeto v njeni dokazni in utrditveni funkciji. Takšen pravni posel tudi ni v nasprotju z ZVKSES, katerega namen je zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja, saj je dogovor, ki meri na to, da se doseže pogodbena disciplina, sklenjen v korist obeh strank, s čimer je ustreženo načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih. Poleg tega pa tudi ZVKSES ne določa, da bi bil dogovor o ari ob sklenitvi predpogodbe prepovedan.
OZ člen 153, 153/3, 153/4, 171, 171/1, 179. ZVCP-1 člen 97, 97/2, 130, 130/2. ZPP člen 243.
objektivna odgovornost – soprispevek – prometna nezgoda – pešec – opit pešec – vinjen voznik – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek obeh udeležencev k nastanku obravnavane nezgode. Glede na večjo težo protipravnega ravnanja pešca in toženkino objektivno odgovornost, je odgovornost za nastalo škodo utemeljeno porazdelilo med obe pravdni stranki v enakem deležu, torej vsaki polovico.
Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja osebno pravico upravičenca, ki z njegovo smrtjo ugasne.
Oškodovančev delodajalec bi moral poskrbeti za varno delovno okolje, to je za nedrstnost, nemastnost stopnic, vendar pa je treba pri iskanju vzrokov za obravnavani škodni dogodek ob ugovoru soodgovornosti oškodovanca oceniti tudi ravnanje oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065762
ZOR člen 26, 28, 103.
izročilna podoba – ničnost izročilne pogodbe – nemoralno določilo – huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe – pretekla pomoč pred sklepanjem izročilne pogodbe
Glede na ugotovljeno (in v pogodbi upoštevano) pomoč prvotoženca izročevalki do sklenitve izročilne pogodbe ter dogovorjene bodoče obveznosti prvotoženca do izročevalke je pravilen zaključek o odplačni naravi sklenjene izročilne pogodbe. Izročevalka je prvotožencu premoženje izročila kot odmeno za preteklo dolgoletno pomoč in tudi kot odmeno za bodočo finančno pomoč in skrb. Ni torej mogoče pritrditi, da se je želel prvotoženec s pogodbo le nemoralno okoristiti na škodo drugih dedičev in si izgovoriti nesorazmerno premoženjsko korist.
Vednost preživljalca, da je preživljanec hudo bolan in da se bliža konec njegovega življenja, sama po sebi ne pomeni moralno zavržnega dejanja pri sklepanju pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da so nične vse pogodbe, ki jih sklepajo bolni ljudje z namenom zagotoviti si potrebno nego in oskrbo v času hude bolezni in proti koncu svojega življenja.
zaznamba spora – spor na vrnitev darila – obligacijskopravni spor
S tožbo tožnik zahteva preklic in vrnitev darila in posledično izstavitev listine, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik 1/3 nepremičnin. Gre za obligacijskopravni spor, zato je materialnopravno pravilno stališče, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
VARNOST CESTNEGA PROMETA –- PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066587
URS člen 29, 29-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132, 132/2, 132/5. ZUP člen 80, 80/1. ZKP člen 148, 148/4.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti – pravna jamstva v kazenskem postopku – privilegij zoper samoobtožbo – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – predkazenski postopek – izjava policistom – pravice obdolženca – dovoljen dokaz
Pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom policist obdolžencu ni dolžan dati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se redni sodni postopek v zadevah prekrškov začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu voznika dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom le v primeru, če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in podpiše zapisnik.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – pomoč občine – omejitev dedovanja
V konkretni zadevi je zapustnik prejemal pomoč s strani Občine H, ki je tudi predlagala omejitev dedovanja. Zato je zmoten zaključek sodišča, da postane premoženje državna lastnina in se le izroči navedeni občini. Ta je namreč samostojna pravna oseba in ima na podlagi zakona pravico zahtevati omejitev dedovanja v njeno korist.
Odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo lovske družine je bila skladna s predpisi oziroma aktom lovske družine, ki ni v nasprotju z zakonom oziroma z ustavo.
gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.
materialno procesno vodstvo – pomoč prava nevešči stranki
Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.
najemna pogodba – pravica najemodajalca – dolg kot prinosnina
Ker je primarna obveznost najemnika vrnitev predmeta najema, v primeru nevračila predmeta najema najemodajalec ne more zahtevati plačila vrednosti nevrnjenega predmeta (kot škodo), če prej ni zahteval vračila predmeta.
Ker je upnik upravičen terjati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih zapadlih, pa neplačanih obresti od dneva vložitve zahtevka za plačilo pred sodiščem, je do vtoževanih procesnih obresti upravičen že od dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne šele od dneva, ko je bila zadeva odstopljena v sojenje pravdnemu sodišču.
povrnitev negmotne škode – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi upošteva v okviru prisoje odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen, prav tako pa ni nobene podlage, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presojalo pravilnost in zakonitost sklepa izdanega v izvršilnem postopku.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sojenje v tožnikovem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, ki je trajal 4 leta in 7 mesecev, ni trajalo nerazumno dolgo, tožniku ni bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti
Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.