Odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo lovske družine je bila skladna s predpisi oziroma aktom lovske družine, ki ni v nasprotju z zakonom oziroma z ustavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065762
ZOR člen 26, 28, 103.
izročilna podoba – ničnost izročilne pogodbe – nemoralno določilo – huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe – pretekla pomoč pred sklepanjem izročilne pogodbe
Glede na ugotovljeno (in v pogodbi upoštevano) pomoč prvotoženca izročevalki do sklenitve izročilne pogodbe ter dogovorjene bodoče obveznosti prvotoženca do izročevalke je pravilen zaključek o odplačni naravi sklenjene izročilne pogodbe. Izročevalka je prvotožencu premoženje izročila kot odmeno za preteklo dolgoletno pomoč in tudi kot odmeno za bodočo finančno pomoč in skrb. Ni torej mogoče pritrditi, da se je želel prvotoženec s pogodbo le nemoralno okoristiti na škodo drugih dedičev in si izgovoriti nesorazmerno premoženjsko korist.
Vednost preživljalca, da je preživljanec hudo bolan in da se bliža konec njegovega življenja, sama po sebi ne pomeni moralno zavržnega dejanja pri sklepanju pogodbe in ne vpliva na njeno veljavnost. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da so nične vse pogodbe, ki jih sklepajo bolni ljudje z namenom zagotoviti si potrebno nego in oskrbo v času hude bolezni in proti koncu svojega življenja.
lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Do ureditve pravic tujih (hrvaških) oseb glede nepremičnin, ni prišlo že s sprejemom ZLNDL, saj je drugi odstavek 1. člena ZLNDL določil, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta posebni zakon je Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Tožeča stranka je v skladu s 155. členom ZPP upravičena tudi do stroškov izvensodnega postopka, v kolikor je bil ta v zvezi s to pravdo ali zaradi te pravde. To velja za odškodninski zahtevek pred pravdo, v kolikor mu ni bilo ugodeno in se zato ta odškodnina vtožuje v tem postopku.
materialno procesno vodstvo – pomoč prava nevešči stranki
Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.
trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – obrazložitev vtoževane terjatve – predložitev listin
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tožeča stranka ni obrazložila in dokazala višino terjatve do toženca, zgolj sklicevanje na izdane račune ne zadostuje.
OZ člen 639, 639/1. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1.
pravica podjemnika, da odpravi napako – zavrnitev dokaza z zaslišanjem izvedenca – relativna kršitev določb postopka
Ker je odpravo napake, za katero naj bi odgovarjala tožeča stranka, tožena stranka direktno zaupala tretji osebi, je s tem nasproti tožeči stranki izgubila pravico po tem zahtevati, da napako odpravi ona. S tem pa je izgubila tudi pravico, da od pogodbe odstopi. Zato njeno ravnanje nima podlage za zavrnitev plačila storitve, ki jo je opravila tožeča stranka.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sojenje v tožnikovem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, ki je trajal 4 leta in 7 mesecev, ni trajalo nerazumno dolgo, tožniku ni bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
preživnina – nadstandardna preživnina – visoke preživninske zmožnosti staršev
Pri določitvi preživninskega bremena bo sodišče lahko ugodilo tem večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske zmožnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb, vse do nadstandardnih potreb). Pri tem pa mora sodišče ravnati s pravo mero. Širjenje nadstandarnih potreb ima svoje meje tudi pri še tako bogatih starših. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več, kot so zavezani s sodno odločbo.
vznemirjevanje lastninske pravice – neposredni motilec – pasivna legitimacija v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice
V pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice ni pasivno legitimiran le neposredni motilec, temveč tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika stvari v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056208
SPZ člen 77. ZPP člen 287.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – sodna določitev meje – pravična ocena – dokazni sklep
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so sporni mejni prostor ob cesti uporabljali tako predlagatelji kot nasprotna udeleženca in torej nihče ni izkazal ne lastninske pravice na tem predelu ne zadnje mirne posesti, kot dalj časa trajajočega stanja, v katerem med mejaši ni bilo spora o meji, saj so pravzaprav vsi udeleženci izvajali mirno posest na tem predelu. Sodišče prve stopnje je posledično točko IV določilo na podlagi kriterija pravične ocene, pri čemer je upoštevalo lego in konfiguracijo terena, torej da gre za dvorišče ob cesti, ki omogoča dostop do javnega cestnega omrežja, da poteka meja tako, da udeležencev ne ovira pri uživanju in uporabljanju njihovih nepremičnin in mejo določilo tako, da poteka v ravni liniji, vzporedno z linijo stanovanjskih hiš.
Nesprejem dokaznega sklepa na naroku, zaradi česar je šele iz končne odločbe razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
VARNOST CESTNEGA PROMETA –- PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066587
URS člen 29, 29-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132, 132/2, 132/5. ZUP člen 80, 80/1. ZKP člen 148, 148/4.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti – pravna jamstva v kazenskem postopku – privilegij zoper samoobtožbo – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – predkazenski postopek – izjava policistom – pravice obdolženca – dovoljen dokaz
Pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom policist obdolžencu ni dolžan dati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se redni sodni postopek v zadevah prekrškov začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu voznika dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom le v primeru, če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in podpiše zapisnik.
najemna pogodba – pravica najemodajalca – dolg kot prinosnina
Ker je primarna obveznost najemnika vrnitev predmeta najema, v primeru nevračila predmeta najema najemodajalec ne more zahtevati plačila vrednosti nevrnjenega predmeta (kot škodo), če prej ni zahteval vračila predmeta.
Ko pride med dediči do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo ne samo takrat, ko so med njimi sporna dejstva, ampak tudi v primeru, če gre za sporno pravno vprašanje. Veljavnost darilne pogodbe, od česar je odvisno, ali bo premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe, spadalo v zapuščino ali ne, predstavlja takšno sporno pravno vprašanje, zato je stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko že v okviru zapuščinskega postopka ugotovilo ničnost te darilne pogodbe, zmotno.
namembnost zemljišča v času sklenitve pogodbe – predkupna pravica – lastninska pravica
Vprašanje, ali je bila nepremičnina v času sklenitve pogodbe med prvo in drugotoženo stranko nezazidano ali zazidano stavbno zemljišče, za presojo sodišča ni pomembno, saj je vprašanje namembnosti stvar upravnih postopkov in bi tožnik moral v spornem času to vprašanje sprožiti pred pristojnim upravnim organom. Poleg tega pa bi to lahko vplivalo le na predkupno pravico, pri čemer se na to kršitev lahko sklicuje le predkupni upravičenec, kar tožnik ni (bil), pogodba pa je v takem primeru izpodbojna in ne nična.
taksna obveznost dveh ali več oseb - oprostitev plačila sodnih taks nekaterih taksnih zavezancev – več taksnih zavezancev
ZST ureja, da je taksna obveznost dveh ali več oseb nerazdelna. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le zoper tistega, ki mu je bila s sklepom priznana ta ugodnost. Če je taksnih zavezancev več, pa so bili zgolj nekateri oproščeni plačila sodne takse, morajo preostali plačati celotno vrednost sodne takse in ne sorazmerno zmanjšano vrednost.