materialno procesno vodstvo – pomoč prava nevešči stranki
Ni naloga sodišča, da v okviru materialnega procesnega vodstva stranki, četudi je ta prava nevešča, pomaga oblikovati tožbeni zahtevek, ampak zadošča, da jo opozori na to možnost in hkrati na dolžnost, da zahtevek ustrezno oblikuje ter da pravočasno navede vsa pravno pomembna dejstva in zanje predlaga ustrezne dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067691
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 161, 161/1, 249.
izvedenec – stroški izvedenca – stroški postopka – darilo – vračunanje darila – darilna pogodba – dedni delež - presoja vračunanja od zapustnika prejetega darila v dedni delež
Sodišče prve stopnje je na podlagi vsebine darilne pogodbe in njene dopolnitve pravilno sklepalo, da je bilo tožencu podarjeno le prazno, nezgrajeno podstrešje, ne pa tudi stopnišče. Iz dejstva, da je kovinska konstrukcija že obstajala v času daritve, ni mogoče sklepati, da je bil namen zapustnika podariti tožencu tudi stopnišče. Takšnega darilnega namena ne dokazuje niti zatrjevana poznejša finančna pomoč zapustnika tožencu pri ureditvi mansarde. Sodišče prve stopnje je zato ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov pravilno sklepalo, da je bilo predmet darila samo tisto, kar je v darilni pogodbi izrecno navedeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bila sporna pogodba z dne 3.7.1997 v resnici odplačna, zato po 46. členu ZD ni podlage za vračunanje izročenega stanovanja v tožnikov dedni delež.
stvarna služnost – vznemirjanje služnostne pravice
Pri oceni, ali je prišlo do posega v izvrševanje služnosti, je potrebno upoštevati tudi načelo koristnosti služnosti in načelo obzirnosti pri izvrševanju služnosti.
Za vznemirjanje se ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – pomoč občine – omejitev dedovanja
V konkretni zadevi je zapustnik prejemal pomoč s strani Občine H, ki je tudi predlagala omejitev dedovanja. Zato je zmoten zaključek sodišča, da postane premoženje državna lastnina in se le izroči navedeni občini. Ta je namreč samostojna pravna oseba in ima na podlagi zakona pravico zahtevati omejitev dedovanja v njeno korist.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066583
ZVCP-1 člen 25, 25/2, 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 234. ZP-1 člen 135, 135/3, 136, 136/1, 136/1-1, 138, 138/1, 138/1-1.
vožnja z vozilom po cesti – vključevanje v cestni promet – povzročitev prometne nesreče – izrek sodbe – dejanski stan prekrška – dejanje ni prekršek – ustavitev postopka
V opisu dejanja v izreku sodbe manjka zakonski znak obdolženki očitanega prekrška, to je navedba obdolženkinega izsiljevanja prednosti pred vozili, ki so tedaj imela prednost pred njo, torej pred vozili, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključevala oziroma pri prečkanju prometnega pasu pred vozili, katerih smer vožnje je sekala. Namesto navedbe tega zakonskega znaka obdolženki očitanega prekrška je v opisu dejanja navedena vožnja oškodovanke, ta pa je tedaj vozila po levi kolesarski stezi v smeri njene vožnje, torej v nedovoljeni smeri, pa čeprav je vožnja po desni strani v smeri vožnje vseh vozil med najosnovnejšimi pravili za udeležbo v cestnem prometu. Navedene določbe 1. alineje 44. člena ZVCP-1 si ni mogoče razlagati na način, da mora voznik pri vključevanju v cestni promet in v promet na prednostni cesti pustiti mimo tudi vozilo, ki zaradi kršenja enega od osnovnih cestnih pravil sploh nima prednosti.
OZ člen 639, 639/1. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1.
pravica podjemnika, da odpravi napako – zavrnitev dokaza z zaslišanjem izvedenca – relativna kršitev določb postopka
Ker je odpravo napake, za katero naj bi odgovarjala tožeča stranka, tožena stranka direktno zaupala tretji osebi, je s tem nasproti tožeči stranki izgubila pravico po tem zahtevati, da napako odpravi ona. S tem pa je izgubila tudi pravico, da od pogodbe odstopi. Zato njeno ravnanje nima podlage za zavrnitev plačila storitve, ki jo je opravila tožeča stranka.
skupno premoženje – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – kredit
V času trajanja zakonske zveze pridobljen kredit se šteje za pasivo skupnega premoženja, kako sta ga zakonca odplačevala, pa ni odločilno. Če je eden od zakoncev odplačeval več, kot je bil glede na deleže dolžan, je upravičen do ustreznih zahtevkov do drugega zakonca, ne vpliva pa to na ugotovitev deleža na skupnem premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064420
ZIZ člen 110. ZOR člen 275, 275/2. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red poplačila več upnikov – izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenehanje teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – pogodbena kazen – polna odškodnina
Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan.
V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066585
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 7, 90, 90/1. ZVCP-1 člen 32, 32/10, 32/10-e, 233, 233/1.
odgovornost lastnika vozila – domneva nedolžnosti – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog – pravice obdolženca – pravna jamstva v kazenskem postopku
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-295/05-38 z dne 19. 06. 2008 že presodilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga, da predloži razbremenilne dokaze, pri čemer zgolj zatrjevanje alibija ne zadošča. Če bo želel v postopku uspeti, bo moral za svoje trditve predlagati dokaze, ko pa take dokaze predloži, jih mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti ali z njimi izkazuje razumen dvom glede domnevanega dejstva, pri čemer izpodbijane določbe ni mogoče razlagi tako, da se obdolženec razbremeni zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška, ampak je treba težo dokaznega bremena razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti, ki med drugim zahteva, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni dokazana, obdolženca oprostiti. Tudi v odločbi Up-3663/07 z dne 10. 09. 2009 je Ustavno sodišče RS ponovilo kriterije za izpolnjevanje dokaznega standarda, s katerimi se je v zvezi z razlago 233. člena ZVCP-1 ukvarjalo tudi že Vrhovno sodišče RS (npr. v sodbi IV Ips 53/2010 z dne 05. 06. 2008, v kateri je obrazložilo, da gre v postopku o prekršku kršitelju tudi pravica, da mu je v popolni enakopravnosti zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist – 3. alinea 29. člena Ustave). Pri tem sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar pa mora ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno in procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora kršitelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje.
Zgolj obdolženčevo trditev, da je bil navedenega dne gost pri P., katerega podpisano izjavo (iz katere pa niti ne izhaja jasno, da je bil prav obdolženec v času od 20.29 do 24.00 ure gost pri njem!) je priložil svoji izjavi, dani na obvestilo o storjenem prekršku, nikakor ni mogoče šteti kot jasen in nedvoumen dokazni predlog, temveč le kot obliko obdolženčeve izpovedbe, zato sodišče prve stopnje s tem, ko ni upoštevalo te izjave, ni prekršilo obdolženčeve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist.
V skladu z določbo 149. člena OZ se šteje, da škoda, nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, izvira iz te stvari oziroma dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Voznik avtomobila kot imetnik nevarne stvari odgovarja pešcu za nastalo škodo ne glede na krivdo po določilu 150. člena OZ, skladno s tretjim odstavkom 153. člena OZ pa je imetnik lahko deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. Pri tem je ravnanje oškodovanca podlaga za delno razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti, če je za odgovorno osebo nepričakovano in nepreprečljivo.
zaznamba spora – spor na vrnitev darila – obligacijskopravni spor
S tožbo tožnik zahteva preklic in vrnitev darila in posledično izstavitev listine, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik 1/3 nepremičnin. Gre za obligacijskopravni spor, zato je materialnopravno pravilno stališče, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
zastaranje odškodninskega zahtevka – neposlovna odškodninska odgovornost – subjektivni zastaralni rok – nastanek škode – opekline – trditveno in dokazno breme
Šteje se, da oškodovanec izve za škodo tedaj, ko sta mu znana njen obseg in višina oziroma tiste okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Ko gre za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb ali okvare zdravja, je to praviloma tedaj, ko je zdravljenje oškodovanca končano, oziroma, ko se njegovo zdravstveno stanje stabilizira tako, da je mogoče zanesljivo predvideti morebitne bodoče škodne posledice.
Z izpovedjo stranke ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožbe.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti
Glede na to, za kakšne vrste terjatev gre pri upnikih T. d.o.o., P. s. M. d.d. in Tx. d.o.o. ter glede na višino le-teh, ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.
protipravno ravnanje – privolitev oškodovanca v škodo – sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca
Tožnik je pristal na sklenitev sporne prodajne pogodbe in nato kljub zapletom v postopku njene odobritve vztrajal pri nameravanem nakupu. S tem je sam privolil v škodo, katere povračilo uveljavlja v tej pravdi, zato v obravnavanem primeru ni podan element nedopustnosti toženkinega ravnanja, ki je sicer pogoj za odškodninsko odgovornost.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen, prav tako pa ni nobene podlage, da bi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presojalo pravilnost in zakonitost sklepa izdanega v izvršilnem postopku.
OZ člen 335, 335/2, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 286.
zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - hrup - trditveno in dokazno breme - prekluzija - objektivna in subjektivna pogojenost odškodnine - pravdni stroški
Tožena stranka se je šele v svoji deveti pripravljalni vlogi z dne 7. 6. 2010 sklicevala na dejstva, pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja celotne terjatve, torej v z vezi s tem, kdaj so po njeni oceni tožniki izvedeli za nastanek škode in njenega povzročitelja in da so zato tožniki prepozni z uveljavljanjem prve sukcesivno nastale škode in posledično vseh ostalih. Ker je tožena stranka tovrstne navedbe podala šele v deveti pripravljalni vlogi, pri tem pa ni navedla razloga, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla najkasneje na prvem naroku, jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot prepozne, ker so bile podane v nasprotju z določili 286. člena ZPP in jih iz tega razloga ni upoštevalo, v posledici tega pa tudi pravilno zavrnilo ugovor zastaranja celotne terjatve.
ZPIZ-1 člen 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1965) člen 45, 45/2.
pokojninska osnova – nadurno delo
Ker je pri tožnikovem delu preko polnega delovnega časa šlo za izjemno delo pri odpravi okvar na delovnih sredstvih (vzdrževalec kotlov in vročevodov), ki je bilo nujno za preprečitev škode, in je bilo urejeno v splošnih aktih delodajalca, se tožniku plača za to delo, opravljeno v zakonsko dopustnih okvirih, všteje v pokojninsko osnovo.