OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062540
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/2, 299.
verbalni konflikt – fizični obračun – poseg v osebnostne pravice – protipravnost ravnanja – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – tek zamudnih obresti
Velja načelo proste presoje dokazov, ki zanika kakršnakoli dokazna pravila, veleva pa, da sodišče po skrbni oceni vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka po svojem prepričanju odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
vznemirjevanje lastninske pravice – neposredni motilec – pasivna legitimacija v pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice
V pravdi zaradi vznemirjanja lastninske pravice ni pasivno legitimiran le neposredni motilec, temveč tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika stvari v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist.
trditveno in dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu – obrazložitev vtoževane terjatve – predložitev listin
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu materialnopravno pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tožeča stranka ni obrazložila in dokazala višino terjatve do toženca, zgolj sklicevanje na izdane račune ne zadostuje.
uporabnina -korist – solastnina – neupravičena obogatitev – zahtevek na povrnitev vlaganj – preklic darila – učinki preklica darila – obogatitveno načelo – ex tunc – ex nunc
Preklic darila je pravica (upravičenje) darovalca odstopiti od pogodbe. Darovalcu
daje pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, povzroči prenehanje pogodbe. Vzroki za preklic darila so pravna dejstva, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, in ne dejstva, ki so obstajala v trenutku sklenitve pogodbe in se nanašajo na predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe. Ker do preklica pride iz razloga, ki nastopi po sklenitvi pogodbe, je logično, da učniki preklica ne morejo delovati ex tunc, torej za nazaj vse do sklenitve pogodbe.
Za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, saj mora solastnik od drugega solastnika zahtevati tudi dopustitev uporabe.
osebna služnost – služnost stanovanja – oblika pogodbe za nastanek služnosti stanovanja – teorija realizacije - konvalidacija pogodbe
SPZ za nastanek služnosti stanovanja predvideva sklenitev pisnega pravnega posla (zavezovalni pravni posel) in vpis služnosti v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel). Vendar pa je v skladu s teorijo o realizaciji pravnega posla priznan pravni učinek tistim pogodbam (zavezovalnim pravnim poslom), ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Takšne pogodbe lahko konvalidirajo, razen če je zanje predpisana strožja obličnost, npr. sklenitev pogodbe v notarskem zapisu.
razmerje s tujim elementom – spor o škodi iz prometne nesreče v tujini – pravo, ki ga je treba uporabiti – pravo kraja prometne nesreče – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Sodišče je pravilno uporabilo hrvaško pravo. V skladu s 4. členom ZMZPP se ta zakon ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Zato je pravilno uporabilo Konvencijo o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče, ki v 3. členu določa, da se uporablja pravo države, kjer je prišlo do prometne nesreče.
preživnina – nadstandardna preživnina – visoke preživninske zmožnosti staršev
Pri določitvi preživninskega bremena bo sodišče lahko ugodilo tem večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske zmožnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb, vse do nadstandardnih potreb). Pri tem pa mora sodišče ravnati s pravo mero. Širjenje nadstandarnih potreb ima svoje meje tudi pri še tako bogatih starših. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več, kot so zavezani s sodno odločbo.
zaplenjeno premoženje – priposestvovanje lastninske pravice – dobroverni posestnik
S trenutkom uvedbe dedovanja dediči niso pridobili dobroverne posesti, posestnik stvari pa nedobroverne, saj velja, da preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti le v primeru, ko je bil posestnik stvari v trenutku uvedbe dedovanja zapustnik oziroma bi bil, če bi bil še živ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062527
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 8.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – medsosedska razmerja – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov – verodostojnost prič
Ker toženec ni uspel dokazati, da bi ga udaril tožnik, zgolj ugotovitev, da je vseeno utrpel nekatere poškodbe (ne glede na način), ni dovolj za odškodninsko odgovornost tožnika. Toženčeva škoda mora biti v vzročni zvezi s tožnikovim protipravnim ravnanjem, ki pa ni dokazano. Zato je zahtevek po nasprotni tožbi pravilno zavrnjen.
Škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno. Zgolj občutek nelagodnosti tožnika glede na vse ostale okoliščine konkretnega primera ne pomeni takšnih duševnih bolečin, ki bi opravičevale denarno odškodnino iz naslova razžalitve.
gradbena pogodba – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoča škoda – nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064420
ZIZ člen 110. ZOR člen 275, 275/2. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red poplačila več upnikov – izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenehanje teka zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – pogodbena kazen – polna odškodnina
Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan.
V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.
zaznamba spora – spor na vrnitev darila – obligacijskopravni spor
S tožbo tožnik zahteva preklic in vrnitev darila in posledično izstavitev listine, na podlagi katere se bo vknjižil kot lastnik 1/3 nepremičnin. Gre za obligacijskopravni spor, zato je materialnopravno pravilno stališče, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
načelo superficio solo cedit - materialno procesno vodstvo - izločitev iz zapuščine
Ni mogoče določiti solastniškega deleža tožnice oziroma deleža, ki ne spada v zapuščino zgolj na hiši brez funkcionalnega zemljišča, saj nepremičnina deli usodo stavbe, zato je treba stavbo in zemljišče obravnavati enotno. Hiša nima stvarnopravne samostojnosti in kot takšna brez nepremičnine ne more biti predmet lastninske pravice in samostojni predmet v pravnem prometu.
zastaranje odškodninskega zahtevka – neposlovna odškodninska odgovornost – subjektivni zastaralni rok – nastanek škode – opekline – trditveno in dokazno breme
Šteje se, da oškodovanec izve za škodo tedaj, ko sta mu znana njen obseg in višina oziroma tiste okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Ko gre za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb ali okvare zdravja, je to praviloma tedaj, ko je zdravljenje oškodovanca končano, oziroma, ko se njegovo zdravstveno stanje stabilizira tako, da je mogoče zanesljivo predvideti morebitne bodoče škodne posledice.
Z izpovedjo stranke ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožbe.
motenje posesti – motilno ravnanje – restitucijski del tožbenega zahtevka
Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka je bila utemeljena, saj so bile vse postavljene ovire že odstranjene in je bila tožnikoma že omogočena neovirana hoja in vožnja, s čimer je potreba po sodnem varstvu v tem obsegu v vsakem primeru odpadla.
dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Pritožbena trditev, da je bil izvedenec pristranski, je prepozna. Izločitev izvedenca iz tega razloga bi lahko zahtevala najpozneje po prejemu njegovega pisnega izvedenskega mnenja. Sicer pa zgolj dejstvo, da se mnenje novega izvedenca razlikuje od prejšnjih mnenj in cenitev, samo po sebi ni zadosten razlog za dvom o pravilnosti in strokovnosti tega mnenja.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo sprevodnika, zavirača in vlakovodje, ki ga je opravil preko polnega delovnega časa v obdobju od leta 1975 do 1985, je bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, skladno s tedaj veljavnimi delovnopravnimi predpisi, število opravljenih nadur je ustrezalo delovnopravni zakonodaji in se je opravljalo zaradi nujnih in izjemnih dogodkov, ki so nastopili iznenada, zaradi nenadnih odsotnosti delavcev, okvar na vlakih, ki jih je bilo potrebno odpraviti za preprečitev škode, in nepričakovanih zamud na mednarodnih linijah. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
taksna obveznost dveh ali več oseb - oprostitev plačila sodnih taks nekaterih taksnih zavezancev – več taksnih zavezancev
ZST ureja, da je taksna obveznost dveh ali več oseb nerazdelna. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le zoper tistega, ki mu je bila s sklepom priznana ta ugodnost. Če je taksnih zavezancev več, pa so bili zgolj nekateri oproščeni plačila sodne takse, morajo preostali plačati celotno vrednost sodne takse in ne sorazmerno zmanjšano vrednost.