Glede na to, da je bilo v postopku na prvi stopnji protipravno dejanje (preusmeritev poslovanja na drugo pravno osebo) dokazano, bi se tožena stranka odgovornosti za škodo lahko razbremenila le, če bi dokazala, da za kršitev prepovedi iz 1. točke 5. odstavka 15. člena ZFPPod bodisi ni vedela in je tudi ni mogla ugotoviti, čeprav je ravnala z zahtevano profesionalno skrbnostjo, bodisi je ni mogla preprečiti, čeprav je ravnala v skladu z zahtevano profesionalno skrbnostjo.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo sprevodnika, zavirača in vlakovodje, ki ga je opravil preko polnega delovnega časa v obdobju od leta 1975 do 1985, je bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, skladno s tedaj veljavnimi delovnopravnimi predpisi, število opravljenih nadur je ustrezalo delovnopravni zakonodaji in se je opravljalo zaradi nujnih in izjemnih dogodkov, ki so nastopili iznenada, zaradi nenadnih odsotnosti delavcev, okvar na vlakih, ki jih je bilo potrebno odpraviti za preprečitev škode, in nepričakovanih zamud na mednarodnih linijah. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
stroški postopka – nadaljevanje postopka z dedičem – odgovornost dediča – odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Dedič, ki se lahko svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikov dolg delno razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja, mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Omejitev odgovornosti je v njegovo korist, zato je na njem tudi trditveno in dokazno breme o pravno pomembnih okoliščinah za upoštevanje omejitve.
taksna obveznost dveh ali več oseb - oprostitev plačila sodnih taks nekaterih taksnih zavezancev – več taksnih zavezancev
ZST ureja, da je taksna obveznost dveh ali več oseb nerazdelna. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le zoper tistega, ki mu je bila s sklepom priznana ta ugodnost. Če je taksnih zavezancev več, pa so bili zgolj nekateri oproščeni plačila sodne takse, morajo preostali plačati celotno vrednost sodne takse in ne sorazmerno zmanjšano vrednost.
bianco menica – porok – avalist – glavni dolžnik - ugovori iz temeljnega razmerja
Avalist – porok je prav tako odgovoren kakor tisti, za katerega je porok. Zato pa ima zoper meničnega upnika v tem primeru vse ugovore kot oseba, za katero jamči, torej tudi ugovore iz temeljnega razmerja. Slednje pa narekuje, da se je sodišče prve stopnje dolžno opredeliti tudi do zatrjevane spremembe višine in zapadlosti vtoževane obveznosti, v kolikor je ta drugačna v posledici sklenjene prisilne poravnave.
OZ člen 335, 335/2, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 286.
zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - hrup - trditveno in dokazno breme - prekluzija - objektivna in subjektivna pogojenost odškodnine - pravdni stroški
Tožena stranka se je šele v svoji deveti pripravljalni vlogi z dne 7. 6. 2010 sklicevala na dejstva, pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja celotne terjatve, torej v z vezi s tem, kdaj so po njeni oceni tožniki izvedeli za nastanek škode in njenega povzročitelja in da so zato tožniki prepozni z uveljavljanjem prve sukcesivno nastale škode in posledično vseh ostalih. Ker je tožena stranka tovrstne navedbe podala šele v deveti pripravljalni vlogi, pri tem pa ni navedla razloga, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla najkasneje na prvem naroku, jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot prepozne, ker so bile podane v nasprotju z določili 286. člena ZPP in jih iz tega razloga ni upoštevalo, v posledici tega pa tudi pravilno zavrnilo ugovor zastaranja celotne terjatve.
izročilna pogodba – poslovna sposobnost – starostna demenca
Če je se je v času sklepanja izročilne pogodbe izročevalec zavedal pravnih posledic sklenjene izročilne pogodbe in je imel voljo skleniti izročilno pogodbo, je šteti, da je bil v času sklepanja poslovno sposoben za sklenitev takšne pogodbe.
Upnik je s svojo opustitvijo pravočasne obvestitve sodišča o spremembi svojega transakcijskega računa preprečil dolžnikovo (prisilno) izpolnitev obveznosti, zaradi česar je nastopila upnikova zamuda.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – odmera odškodnine
Odločitev o višini odškodnine od sodni razvezi mora temeljiti na ugotovitvah o pravno pomembnih dejstvih, pri čemer je kot kriterije za odmero odškodnine treba upoštevati predvsem zaposlitvene možnosti delavca, starost delavca, delovno dobo, poklic in druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila in podobno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Neuspešno opravljeno poskusno delo je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar obenem pomeni, da iz tega razloga delodajalec delavcu ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz tega sledi, da je že v sam institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela vgrajeno, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka in se že kar na podlagi zakona domneva, da so okoliščine in interesi strank takšni, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, če delavec ni uspešno opravil poskusnega dela.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – podjemna pogodba
Ker je tožnica na podlagi podjemne pogodbe opravljala delo na sistemiziranem delovnem mestu čistilke s polnim delovnim časom in sredstvi tožene stranke, ki ji je odredila kraj in čas opravljanja dela ter jo nadzorovala, ima njeno delo vse elemente delovnega razmerja, tako da je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065734
ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – pomoč sorodnikov
Darila in pomoč svojcev in prijateljev sodna praksa upošteva kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, če trditve pravdnih strank (in izvedeni dokazi) tega pravila ne izključujejo.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPIPP člen 442.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – pravno nasledstvo - po zakonu overjena listina - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – ugovor novega dolžnika
Novi dolžnik bi lahko uspel s pritožbo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, če bi dokazal, da iz predložene pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ne izhaja, da mu je prvotni družbenik kot edini družbenik izbrisane družbe v celoti odsvojil svoj poslovni delež. Ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bila pogodba o prenosu poslovnega deleža ugotovljena za nično oz. razveljavljena, novi dolžnik ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, temveč v ugovoru novega dolžnika po 56. a členu ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožniku podala dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V kolikor druga odpoved temelji na istem odpovednem razlogu kot prva, ki je bila podana tri mesece prej, je prepozna.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Ob ugotovitvi, da je tožnik stopil na opažni plošči, ki tam nista bili nameščeni z namenom, da bi se po njiju hodilo, da bi moral biti, če je že zapustil svoje delovno mesto, pripet z varnostnim pasom in da bi zaradi tega, ker se je odžagana stena zataknila oziroma zagozdila, moral poklicati nadrejenega in z upravljavcem žerjava komunicirati po radio zvezi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik soodgovoren za nastalo škodo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – invalid – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – neustrezna zaposlitev
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je podan ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da tožena stranka tožniku ne pri sebi in ne pri drugih delodajalcih ni mogla zagotoviti primerne zaposlitve, zato s tem v zvezi ni bilo dolžno izvajati še dodatnih dokazov.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in pri njegovih pravnih prednikih ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
Ker tožena stranka (zgolj s tem, da je predložila listine, ki jih je sama izdelala in ki jih banka ni potrdila) ni dokazala, da je tožniku plačo v določenem obdobju izplačala na njegov transakcijski račun, je tožbeni zahtevek za plačilo utemeljen.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba delodajalca – direktiva EU – prenos podjetja – dokazovanje – sprememba tožbe
Glede na prakso Sodišča Evropske skupnosti ni treba, da se prenese glavna dejavnost družbe, da bi šlo za spremembo delodajalca, za spremembo delodajalca gre, četudi se prenese pomožna dejavnost. Za enoto, ki je predmet prenosa, se nadalje ne zahteva, da ima ločeno finančno poslovanje. Za zaključek, da gre za spremembo delodajalca, tudi ni treba, da delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik skleneta medsebojno pogodbo (na primer pogodbo o poslovnem sodelovanju), zadošča, da pride do dejanskega prenosa dejavnosti ne glede na pravno podlago. Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti mora delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, ki so opravljali delo v okviru te dejavnosti, ne glede na dejstvo, da utegne biti notranja organizacija pri obeh delodajalcih drugačna. Poleg tega ni nujno, da se s prenosom dejavnosti prenesejo določena sredstva ali oprema, saj v nekaterih dejavnostih opravljanje dela temelji le na zaposlenih, tako da gospodarska entiteta obstaja brez pomembnejših materialnih in nematerialnih sredstev.
Na podlagi 1. odst. 626. člena OZ je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi dokončal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno izvršeno delo. Podjemnikova storitvena obveznost ima zato značilnosti obligacije uspeha. Da bi podjemnik dosegel dogovorjeni končni rezultat, mora opraviti različna dela, aktivnosti, vendar ta dela sama po sebi niso predmet njegove obveznosti.