izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vračilo stroškov izobraževanja
Tožeča stranka je v celoti izpolnila obveznosti do toženca, ki so bile dogovorjene s pogodbo o študiju v tujini, toženec pa svojih obveznosti ni izpolnil, saj pri tožeči stranki ni ostal zaposlen dogovorjeno dobo, ampak mu je delovno razmerje po lastni volji predčasno prenehalo. Zato je dolžan povrniti tožeči stranki stroške študija v sorazmernem obsegu neizpolnjene zaposlitve.
pomoč prava nevešči stranki – preložitev naroka – oprava naroka v odsotnosti stranke
Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, ki sodišču pošlje opravičilo za svoj izostanek z naroka (hkrati pa ne predlaga preložitve naroka), da bo v tem primeru sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti. Le v tem primeru bo neuka stranka seznanjena s posledicami njene odsotnosti.
Tožena stranka je vse čas izvrševala motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja.
Za ugotovitev invalidnosti tožnika, ki je zavarovan kot samostojni podjetnik, je bistvena ugotovitev, ali je še zmožen opravljati dejavnost, ki jo opravlja kot samostojni podjetnik.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383a, 383a/2, 383a/3, 383a/4, 383a/5, 383a/6.
predujem za kritje stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč
Pritožnik zmotno meni, da je odločitev o oprostitvi plačila predujma v pristojnosti sodnika, ki odloča o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Da je odločanje o tem predlogu predmet posebnega postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, izhaja iz 3. do 6. odstavka 383.a člena ZFPPIPP.
V primeru, če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz 1. odstavka 233. člena, mora sodišče skladno s 6. odstavkom 383.a člena ZFPPIPP izdati sklep, s katerim zavrže predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.
Če sta pravdni stranki gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost gre za gospodarski spor, za katerega je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Ker zavarovanec tožeče stranke ni udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe, se določila CMR ne uporabljajo, pač pa se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti.
17. člen CMR ne vzpostavlja podlage za splošno odškodninsko odgovornost prevoznika blaga nasproti vsakomur, ki bi lahko bil z dejanjem prevoznika oškodovan. CMR se namreč uporablja le za v 1. členu CMR navedena pogodbena razmerja.
plačilo v breme stečajne mase - pomotoma nakazana sredstva - (ne)potrebnost sklepa sodišča
Do pomotoma nakazanih sredstev stečajni dolžnik ni bil upravičen, za takšno nakazilo tudi ni bilo pravne podlage, zaradi česar tudi vrnitev teh sredstev oziroma njihovo prenakazilo nazaj na stanovalkin račun, ne bo pomenilo plačila ali izpolnitve v breme stečajne mase, o kakršnem je govora v 353. čl. ZFPPIPP. Zato tudi sklep sodišča kot podlaga za plačilo za takšen primer v zakonu ni predviden.
postopek za plačilo sodne takse kot del pravdnega postopka
Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek.
določitev preživnine za mladoletnega otroka – preživninska zmožnost – dnevnice kot del plače
Sodišče prve stopnje je pri oceni toženčeve preživninske zmožnosti pravilno upoštevalo tudi dnevnice oziroma pravilneje njihov del, saj je splošno znano, da so te del plače in da se jih ne porabi v celoti.
ZDR člen 137, 204, 204/4. ZDPNP člen 1, 2, 2/5, 3, 6, 6/2.
omejitev učinkov svetovne gospodarske krize – začasno čakanje na delo – nadomestilo plače – denarni zahtevek
Ker je bilo na delovnem mestu tožnika zaposlenih več oseb, bi morala tožena stranka izbrati tiste delavce, ki jih bo napotila na začasno čakanje na delo, na podlagi uporabe kriterijev, ki so vsebovani v dogovoru s sindikatom.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas začasnega čakanja na delo je denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo, vezan pa je na predhodno ugotovitev, ali je bilo začasno čakanje na delo skladno z ZDPNP in kriteriji, določenimi v dogovoru s sindikatom.
tožba na nedopustnost izvršbe – delež na skupnem premoženju – pridobitev lastninske pravice – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ker je bil dolžnik v času, ko je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe zoper dolžnika in ko je bila zaznamovana izvršba v zemljiški knjigi, lastnik idealnega solastnega deleža na nepremičnini in je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba (dolžnika in tožnico), je izvršba na dolžnikov delež dopustna. Tožnica je postala izključna lastnica nepremičnine na podlagi zamudne sodbe šele po zaznambi izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist toženca.
stroški postopka – umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka
V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.
odprava preživnine – skupno življenje zavezanca in upravičenca
Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima prednost pred preživljanjem v denarju. Če preživninski zavezanec in upravičenec ponovno zaživita v družinski skupnosti, je to podlaga za odpravo preživnine.
OZ člen 333, 333/1, 333/3. ZIZ člen 272, 272/1. ZOdvT tarifna številka 3461.
začasna odredba – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – povračilo stroškov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju verjetnosti terjatve (da odpoved trajnega dolžniškega razmerja ne učinkuje), ki je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, tehtalo med zatrjevano nezakonito odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja in med realizacijo dispozitivne narave določbe o odpovedi pogodbe, ki je konkretizirana v pogodbeni določbi o dolžini odpovednega roka in brez omejitve časa, v katerem se lahko odpoved poda.
Tožnika, katerega delovna zmožnost za svoj poklic (voznik specialnih vozil in naprav) je zmanjšana za 50 % ali več in zaradi zdravstvenih težav brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen opravljati nobenega dela, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je starejši od 50 let, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.