redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – rok za podajo odpovedi – obvestilo o nameravani odpovedi
Tožena stranka je odpoved podala zaradi organizacijskega razloga, ker je tožnikovo delo prenesla na zunanjega izvajalca. Zaradi takšnega organizacijskega razloga pa je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
prehod terjatve – sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – javna listina – izvršilni naslov – nedenarna terjatev – stvarna služnost – lastnik gospodujoče nepremičnine – aktivna legitimacija
Ker je stvarna služnost povezana z gospodujočo nepremičnino in je z njo v razmerju akcesornosti, učinkuje pa v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter se ne prenaša kot samostojna pravica, ampak prehaja skupaj z lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, je novi upnik s predložitvijo notarskega zapisa izročilne pogodbe in zemljiškoknjižnega izpiska izkazal prehod lastninske pravice nanj, s tem pa je izkazal tudi, da je nanj prešla nedenarna terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, t.j. Terjatev iz naslova varstva služnostne pravice.
Na podlagi 1. odst. 626. člena OZ je podjemnik dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi dokončal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno izvršeno delo. Podjemnikova storitvena obveznost ima zato značilnosti obligacije uspeha. Da bi podjemnik dosegel dogovorjeni končni rezultat, mora opraviti različna dela, aktivnosti, vendar ta dela sama po sebi niso predmet njegove obveznosti.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 408. ZPP člen 7, 7/1, 212. ZPIZ člen 44, 311.
starostna pokojnina – pokojninska osnova
Ker je toženec pri izračunu pokojnine oziroma pokojninske osnove pravilno upošteval podatke iz matične evidence, pravilno opravil preračun z zmanjšanjem bruto plač s povprečno stopnjo davka in prispevkov ter tako izračunane osnove pravilno valoriziral, tožnik pa ni konkretno navedel, v čem je izračun pokojnine nepravilen, oziroma kateri podatki za izračun pokojninske osnove niso pravilno sporočeni ali upoštevani, je tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine neutemeljen.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
izvedba naroka zunaj sodnega poslopja – prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni – možnost sodelovanja v postopku
Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.
invalidska pokojnina – pretežnost zavarovanja – zavarovanje za ožji obseg
Za določitev pretežnosti zavarovanja ni odločilen dan začetka uživanja oziroma izplačevanja invalidske pokojnine, temveč dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine, zato se tožnici, ki je bila na dan pridobitve pravice do invalidske pokojnine pretežno zavarovana za širši obseg pravic, invalidska pokojnina odmeri tako kot zavarovancem za širši obseg, čeprav je bila na dan začetka izplačevanja invalidske pokojnine pretežno zavarovana za ožji obseg pravic.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe je prvenstveno v domeni skupščine delniške družbe. Šele če skupščina tega predloga manjšinskega delničarja (s kvalificiranim deležem) ne izglasuje, stopi na njeno mesto pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku v mejah konkretnega in določnega predloga (ki je identičen tistemu, o katerem je predhodno odločala skupščina) o tem, ali je predlagatelj v zadostni meri (na stopnji suma) izkazal vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju konkretnih postopkov in poslov s strani poslovodstva (uprave) družbe (nasprotnega udeleženca v postopku) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Sodni (nepravdni) postopek je torej zgolj neke vrste korektiv (nadomestek) korporacijskemu odločanju na skupščini delniške družbe v primeru, ko se delničarji z večino glasovalnih pravic ne strinjajo s predlogom za imenovanje posebnega revizorja, ki ga običajno v skupščinsko proceduro vložijo manjšinski delničarji.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
vknjižba lastninske pravice – sklep o domiku nepremičnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o domiku (in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu) odločilo o vknjižbi lastninske pravice ter hkrati odločilo o izbrisu hipotek, zaznamb izvršbe in prepovedi odtujitve in obremenitve. Sklep zemljiškoknjižnega sodišča je v skladu z 89. členom ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 149, 150. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – delovni stroj – varno delo
Tožnika je nadrejeni delavec poslal v bližino delovnega stroja, kljub temu da pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem območju stroja. Iz tega je sklepati, da tožena stranka tožniku ni zagotovila varnosti in zdravja pri delu, tako da je za škodo, ki jo je utrpel, krivdno odgovorna. Odgovorna pa je tudi objektivno, ker je delovni stroj nevarna stvar.
Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni popravljalo kakšne očitne pisne napake, temveč je samo vsebinsko spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo v prejšnjem sklepu.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002802
ZGD-1 člen 3, 3/6. ZFPPIPP člen 46, 47, 245, 245/1, 383, 383/1. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 208/3.
namen stečajnega postopka – osebni stečaj – stečajni dolžnik – fizična oseba – prenehanje terjatve – stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom posameznikom
Ker je bil postopek osebnega stečaja, katerega namen je enakomerno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika, v obravnavanem primeru izpeljan nad tožečo stranko kot podjetnikom, torej aktivno legitimirano stranko, ki pa v pravdnem postopku uveljavlja terjatev do svojega dolžnika, so pravno nepomembne pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku kot del stečajne mase in da zato glede te terjatve ne more biti v boljšem položaju kot bi bila sicer. Zato zaradi prenehanja tožeče stranke kot podjetnika v postopku osebnega stečaja ni prišlo do prenehanja aktivno legitimirane stranke, ki je vseskozi fizična oseba, niti do prenehanja vtoževane terjatve.
ZPP člen 154, 154/1, 286, 286/1, 286/6, 199, 200, 200/1. ZDSS-1 člen 68, 69. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 238/3.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost – stranska intervencija delodajalca
Ker je bil tožnik od 1. 9. 2009 dalje zmožen za delo kot invalid III. kategorije z omejitvami pri delu, je njegov tožbeni zahtevek, da je bil tudi od 1. 9. 2009 začasno nezmožen za delo, neutemeljen.
Delodajalec mora delavcu po končanem bolniškem staležu zagotovi varno delo ter ostale pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, dolžan je skrbeti za varno in učinkovito delo in upravičen je ukrepati v primeru morebitnih neopravičenih izostankov, zato ima pravni interes, da v sporu glede datuma zaključka bolniškega staleža uspe toženec.
postopek za plačilo sodne takse kot del pravdnega postopka
Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek.
zastaranje – telefonsko naročniško razmerje – čas sklenitve pogodbe - uporaba zakona
Ker je tožeča stranka s toženo stranko sklenila telefonsko naročniško razmerje s pogodbo leta 1998, torej je takrat nastalo obligacijsko razmerje, se uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo zastaranje in ne OZ, čeprav tožeča stranka izterjuje neplačane račune, ki so zapadli leta 2004.
odprava preživnine – skupno življenje zavezanca in upravičenca
Preživljanje otrok v družinski skupnosti ima prednost pred preživljanjem v denarju. Če preživninski zavezanec in upravičenec ponovno zaživita v družinski skupnosti, je to podlaga za odpravo preživnine.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno vročilo v odgovor, tako da jo je vročilo možu tožnice, saj je bil ta na podlagi pisnega pooblastila upravičen za prevzem vseh pošiljk na pošti.
preživnina – polnoletni invalidni otrok – preživninska zmožnost staršev
Starši so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-11/07-45 z dne 13. 12. 2007 dolžni preživljati svoje polnoletne invalidne otroke, ki zaradi invalidnosti niso sposobni za samostojno življenje in ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, kot je to urejal 123. člen ZZZDR pred uveljavitvijo 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZDR. Navedena preživninska obveznost staršev velja, dokler se ne odpravi neustavna pravna praznina, ki je nastala z ukinitvijo obveznosti staršev, da preživljajo svoje polnoletne invalidne otroke, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje, saj ta ni bila nadomeščena z ustrezno obveznostjo države iz naslova socialnega varstva teh invalidov po 52. členu Ustave RS. Iz navedene ustavne odločbe v nasprotju z pritožbenimi navedbami izhaja, da so socialni transferi, ki so invalidom zagotovljeni na podlagi ZDVDTP, namenjeni zagotavljanju njihovega eksistenčnega minimuma.
Treba je pravilno oceniti življenjske stroške tožnika, jih primerjati s tožnikovimi dohodki in ob ugotovitvi, da za pokritje tožnikovih potreb ne zadoščajo, ugotoviti še preživninske zmožnosti staršev, nato pa odmeriti primerno preživnino. Pri določitvi preživnine je treba ustrezno upoštevati pomoč, ki jo tožnikov oče vsakodnevno nudi tožniku.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.