Ker od zneskov, za katere tožnica uveljavlja, da se vštejejo v pokojninsko osnovo (tožnica je v letih 1990 - 1992 prejela lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja delodajalca prejela ustrezno število delnic), niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo, ne glede na to, ali je šlo za zneske, ki imajo značaj plač ali ne.
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno vročilo v odgovor, tako da jo je vročilo možu tožnice, saj je bil ta na podlagi pisnega pooblastila upravičen za prevzem vseh pošiljk na pošti.
OZ člen 333, 333/1, 333/3. ZIZ člen 272, 272/1. ZOdvT tarifna številka 3461.
začasna odredba – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – povračilo stroškov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju verjetnosti terjatve (da odpoved trajnega dolžniškega razmerja ne učinkuje), ki je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, tehtalo med zatrjevano nezakonito odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja in med realizacijo dispozitivne narave določbe o odpovedi pogodbe, ki je konkretizirana v pogodbeni določbi o dolžini odpovednega roka in brez omejitve časa, v katerem se lahko odpoved poda.
ZDR člen 137, 204, 204/4. ZDPNP člen 1, 2, 2/5, 3, 6, 6/2.
omejitev učinkov svetovne gospodarske krize – začasno čakanje na delo – nadomestilo plače – denarni zahtevek
Ker je bilo na delovnem mestu tožnika zaposlenih več oseb, bi morala tožena stranka izbrati tiste delavce, ki jih bo napotila na začasno čakanje na delo, na podlagi uporabe kriterijev, ki so vsebovani v dogovoru s sindikatom.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas začasnega čakanja na delo je denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo, vezan pa je na predhodno ugotovitev, ali je bilo začasno čakanje na delo skladno z ZDPNP in kriteriji, določenimi v dogovoru s sindikatom.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker je od pisnega opozorila do nove kršitve oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi preteklo več kot eno leto, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Namen opomina pred vložitvijo tožbe zaradi odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja iz krivdnih odpovednih razlogov je v tem, da lastnik stanovanja najemnika jasno in določno seznani z možnostjo odpovedi pogodbe in načinom odprave odpovednega razloga, da lahko z ustreznim ravnanjem najemnik odpoved iz krivdnih razlogov prepreči.
Ali je kmetijsko zemljišče del zaščitene kmetije predstavljala predhodno vprašanje, ki pa ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo. Obseg nepremičnin, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ugotavlja upravni organ z odločbo izdano v upravnem postopku. Pravnomočna odločba upravnega organa o razglasitvi kmetije za zaščiteno predstavlja zakonsko podlago za status zaščitene kmetije.
umik tožbe – stroški po umiku tožbe – izpolnitev zahtevka
Tožeča stranka mora dokazati, da je tožena stranka izpolnila svoj zahtevek, če tožbo iz tega razloga umakne, tudi če tožena stranka umiku sicer ne nasprotuje, zanika pa, da je zahtevek izpolnila.
odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – presoja pravnega standarda posebno težke invalidnosti – hude opekline – skaženost – posredni oškodovanec – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dejansko pravilno ugotovljeni sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj na telesnem in duševnem področju, ki so posledica opisane izjemno hude skaženosti, torej po pravno pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja posebno težko invalidnost. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko primerja konkretni primer s primerom posebno težke invalidnosti iz judikata – VSS II Ips 301/88 z dne 30. 06. 1988. V tistem primeru je bila priznana odškodnina staršema zaradi njunih duševnih bolečin zaradi otrokove ugotovljene posebno težke invalidnosti nastale podobno zaradi skaženosti kot posledice eksplozije plinske jeklenke.
Ker gre za škodo (duševne bolečine bližnjih) kot celovito podlago za prisojo odškodnine oziroma za odškodnino za utrpljeno škodo kot enovito postavko, je sicer v prvostopni sodbi nadalje tudi pravilno upoštevano obdobje, ko je še potekalo začetno zdravljenje oškodovanca. Zato ločevanje škode na tisto nastalo takoj po škodnem dogodku in v času intenzivnega zdravljenja in na kasnejše obdobje, ko zdravljenje ni več potrebno v takšni meri kot prej in so se posledice v zdravstvenem stanju oškodovanca stabilizirale, nima podlage v naši pravni ureditvi. Duševne bolečine bližnjih so enovita celota, ki se začnejo s škodnim dogodkom, ki je neposredno in takoj povzročil posebno težko invalidnost in trajajo nato v času zdravljenja, pa tudi še kasneje v času, ko se posledice škodnega dogodka pri oškodovancu stabilizirajo in postanejo trajnega značaja.
zaznamba spora – zahtevek na razveljavitev pogodbe – obligacijskopravni spor
Predlagatelj (tožnik) z (nasprotno) tožbo ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na izviren način (zahteva razveljavitev pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo nanj vknjižila lastninska pravica na predmetni nepremičnini). Pravilna je zato odločitev, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – originalno pridobljena lastninska pravica – nepopravljiva nesklepčnost tožbe
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine vedno sledi poslovni (obligacijski – pogodbeni) podlagi, ne pa stvarnopravni (ugotovitvi o originalno pridobljeni (so)lastninski pravici).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056223
ZN člen 42, 64. OZ člen 87, 131, 131/1, 168, 182. ZTLR člen 69.
ničnost – ničnost prodajne pogodbe – prepoved legis commissoriae – fiduciarni posli – notarski zapis o povratni prodaji s pridružkom lastninske pravice – odškodninska odgovornost
Če stranka s tožbenim zahtevkom dejansko ne zasleduje odprave tistih učinkov legis commissoriae, ki so nedopustni, to pa je zloraba dolžnika, pri kateri upnik prejme stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev, je njen odškodninski zahtevek s katerim terja plačilo zneska v vrednosti posojila, ki ga je prejela, zoper notarja, ki je sestavil zapis fiduciarnega pravnega posla, neutemeljen.
V obravnavanem primeru ni prišlo do pravno učinkovitega odstopa od pogodbe (s strani banke), saj izvedeni dokazi kažejo, da toženke niti banka niti tožeča stranka nista nedvoumno obvestili, da je banka od pogodbe odstopila ter da je v plačilo zapadel celoten znesek posojila, ki ga je dolžna poravnati tožeči stranki. Banka je namreč toženki pošiljala opomine brez pouka o možnih posledicah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062510
ZZZDR člen 51. ZMCGZ člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – nesklepčnost zahtevkov – materialno procesno vodstvo – predmet skupnega premoženja – družba kot pravna oseba – poslovni delež – poravnalne ponudbe iz postopka mediacije
Ker pa gre za celovito ureditev zadeve, premoženje pa je skupno glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, mora sodišče v primeru, da je tožba nesklepčna v tem delu, napake pa je moč odpraviti, v okviru materialnega vodstva pravde pozvati pravdni stranki, da postavita tožbene zahtevke tako, da so v skladu z materialnim pravom (zahtevki za poslovni delež družbe in denarni zahtevek za avto). Ni mogoče obravnavati skupnega premoženja tako, da bi pritožbeno sodišče v taki procesni situaciji in materialnopravni podlagi le delno obravnavalo sodbo glede tožbenih zahtevkov obeh strank.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – prehod lastninske pravice po ZSKZ na sklad – uporaba materialnega prava – potrdilo o namenski rabi zemljišča
Za upoštevanje dejanske rabe zemljišč v naravi ni pravne podlage, zato se je sodišče pravilno oprlo na uradne evidence o namenski rabi zemljišča.
ZPP/77 člen 421, 423, 423/1, 423/1-3, 423/3, 423/7. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-1, 421, 421-3. ZIP člen 50, 50-8, 51.
obnova postopka – poslovna nesposobnost – subjektivni rok – zavrženje predloga za obnovo
Ni mogoče šteti, da subjektivni rok za predlog za obnovo postopka ni začel teči, ker sodba zaradi poslovne nesposobnosti ni mogla biti pravilno vročena.
fikcija umika – sodna taksa – predlog za obročno plačilo sodne takse – delno plačilo takse
Fikcija umika vloge po 3. odst. 105a. čl. ZPP nastopi s potekom prekluzivnega roka za plačilo sodne takse. Morebitno plačilo sodne takse po izteku tega roka in pred izdajo (deklaratornega) sklepa o umiku ne vpliva na zakonitost sklepa oz. učinkovanje umika.
5. člen ZNPosr v 2. odstavku določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju. V primeru, da je dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se ta znesek razdeli. Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s I. in II. odstavkom je nična (III. odstavek). Ta določba je prisilnega značaja, izhaja pa iz bistva pogodbe o posredovanju in iz načela, da posrednik ne sme posredovati samo za eno stranko. Takšno posredovanje je v nasprotju z moralnimi predpisi, zato je zakon izrecno kot sankcijo določil ničnost.
Prvotožena stranka bi morala, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.