odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – diskriminacija – absolutna bistvena kršitev določb postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Ker je tožnica izpovedala, da je bila žrtev spolnega nadlegovanja, ji je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 2.500,00 EUR, čeprav tožnica zaradi spolnega nadlegovanja v tožbi odškodnine ni zahtevala. Hkrati je v celoti zavrnilo tožničine očitke glede diskriminacije in nadlegovanja, na podlagi katerega je uveljavlja tožbeni zahtevek v višini 5.000,00 EUR. Z opisano odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe v delu, ki se nanašajo na zavrnitev očitkov o diskriminaciji in nadlegovanju.
ZPP člen 154, 154/1, 286, 286/1, 286/6, 199, 200, 200/1. ZDSS-1 člen 68, 69. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 238/3.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost – stranska intervencija delodajalca
Ker je bil tožnik od 1. 9. 2009 dalje zmožen za delo kot invalid III. kategorije z omejitvami pri delu, je njegov tožbeni zahtevek, da je bil tudi od 1. 9. 2009 začasno nezmožen za delo, neutemeljen.
Delodajalec mora delavcu po končanem bolniškem staležu zagotovi varno delo ter ostale pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, dolžan je skrbeti za varno in učinkovito delo in upravičen je ukrepati v primeru morebitnih neopravičenih izostankov, zato ima pravni interes, da v sporu glede datuma zaključka bolniškega staleža uspe toženec.
Za ugotovitev invalidnosti tožnika, ki je zavarovan kot samostojni podjetnik, je bistvena ugotovitev, ali je še zmožen opravljati dejavnost, ki jo opravlja kot samostojni podjetnik.
Ker od zneskov, za katere tožnica uveljavlja, da se vštejejo v pokojninsko osnovo (tožnica je v letih 1990 - 1992 prejela lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja delodajalca prejela ustrezno število delnic), niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo, ne glede na to, ali je šlo za zneske, ki imajo značaj plač ali ne.
izvedba naroka zunaj sodnega poslopja – prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni – možnost sodelovanja v postopku
Ker kljub utemeljenemu predlogu toženca sodišče ni preložilo že razpisane glavne obravnave, ampak jo je opravilo na domu toženca, je poleg kršitve določbe 115. člena ZPP toženca prikrajšalo oziroma mu odvzelo možnost sodelovanja v postopku, kakršnega bi bil sicer deležen, če ne bi bil bolan oziroma ne bi okreval po zdravniškem posegu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – rok za podajo odpovedi – obvestilo o nameravani odpovedi
Tožena stranka je odpoved podala zaradi organizacijskega razloga, ker je tožnikovo delo prenesla na zunanjega izvajalca. Zaradi takšnega organizacijskega razloga pa je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056223
ZN člen 42, 64. OZ člen 87, 131, 131/1, 168, 182. ZTLR člen 69.
ničnost – ničnost prodajne pogodbe – prepoved legis commissoriae – fiduciarni posli – notarski zapis o povratni prodaji s pridružkom lastninske pravice – odškodninska odgovornost
Če stranka s tožbenim zahtevkom dejansko ne zasleduje odprave tistih učinkov legis commissoriae, ki so nedopustni, to pa je zloraba dolžnika, pri kateri upnik prejme stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev, je njen odškodninski zahtevek s katerim terja plačilo zneska v vrednosti posojila, ki ga je prejela, zoper notarja, ki je sestavil zapis fiduciarnega pravnega posla, neutemeljen.
V obravnavanem primeru ni prišlo do pravno učinkovitega odstopa od pogodbe (s strani banke), saj izvedeni dokazi kažejo, da toženke niti banka niti tožeča stranka nista nedvoumno obvestili, da je banka od pogodbe odstopila ter da je v plačilo zapadel celoten znesek posojila, ki ga je dolžna poravnati tožeči stranki. Banka je namreč toženki pošiljala opomine brez pouka o možnih posledicah.
umik tožbe – stroški po umiku tožbe – izpolnitev zahtevka
Tožeča stranka mora dokazati, da je tožena stranka izpolnila svoj zahtevek, če tožbo iz tega razloga umakne, tudi če tožena stranka umiku sicer ne nasprotuje, zanika pa, da je zahtevek izpolnila.
odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – presoja pravnega standarda posebno težke invalidnosti – hude opekline – skaženost – posredni oškodovanec – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dejansko pravilno ugotovljeni sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj na telesnem in duševnem področju, ki so posledica opisane izjemno hude skaženosti, torej po pravno pravilnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja posebno težko invalidnost. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko primerja konkretni primer s primerom posebno težke invalidnosti iz judikata – VSS II Ips 301/88 z dne 30. 06. 1988. V tistem primeru je bila priznana odškodnina staršema zaradi njunih duševnih bolečin zaradi otrokove ugotovljene posebno težke invalidnosti nastale podobno zaradi skaženosti kot posledice eksplozije plinske jeklenke.
Ker gre za škodo (duševne bolečine bližnjih) kot celovito podlago za prisojo odškodnine oziroma za odškodnino za utrpljeno škodo kot enovito postavko, je sicer v prvostopni sodbi nadalje tudi pravilno upoštevano obdobje, ko je še potekalo začetno zdravljenje oškodovanca. Zato ločevanje škode na tisto nastalo takoj po škodnem dogodku in v času intenzivnega zdravljenja in na kasnejše obdobje, ko zdravljenje ni več potrebno v takšni meri kot prej in so se posledice v zdravstvenem stanju oškodovanca stabilizirale, nima podlage v naši pravni ureditvi. Duševne bolečine bližnjih so enovita celota, ki se začnejo s škodnim dogodkom, ki je neposredno in takoj povzročil posebno težko invalidnost in trajajo nato v času zdravljenja, pa tudi še kasneje v času, ko se posledice škodnega dogodka pri oškodovancu stabilizirajo in postanejo trajnega značaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062510
ZZZDR člen 51. ZMCGZ člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – nesklepčnost zahtevkov – materialno procesno vodstvo – predmet skupnega premoženja – družba kot pravna oseba – poslovni delež – poravnalne ponudbe iz postopka mediacije
Ker pa gre za celovito ureditev zadeve, premoženje pa je skupno glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, mora sodišče v primeru, da je tožba nesklepčna v tem delu, napake pa je moč odpraviti, v okviru materialnega vodstva pravde pozvati pravdni stranki, da postavita tožbene zahtevke tako, da so v skladu z materialnim pravom (zahtevki za poslovni delež družbe in denarni zahtevek za avto). Ni mogoče obravnavati skupnega premoženja tako, da bi pritožbeno sodišče v taki procesni situaciji in materialnopravni podlagi le delno obravnavalo sodbo glede tožbenih zahtevkov obeh strank.
zaznamba spora – zahtevek na razveljavitev pogodbe – obligacijskopravni spor
Predlagatelj (tožnik) z (nasprotno) tožbo ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na izviren način (zahteva razveljavitev pogodbe in posledično izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo nanj vknjižila lastninska pravica na predmetni nepremičnini). Pravilna je zato odločitev, da ne gre za spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – originalno pridobljena lastninska pravica – nepopravljiva nesklepčnost tožbe
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine vedno sledi poslovni (obligacijski – pogodbeni) podlagi, ne pa stvarnopravni (ugotovitvi o originalno pridobljeni (so)lastninski pravici).
Ali je kmetijsko zemljišče del zaščitene kmetije predstavljala predhodno vprašanje, ki pa ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo. Obseg nepremičnin, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ugotavlja upravni organ z odločbo izdano v upravnem postopku. Pravnomočna odločba upravnega organa o razglasitvi kmetije za zaščiteno predstavlja zakonsko podlago za status zaščitene kmetije.
ZPP/77 člen 421, 423, 423/1, 423/1-3, 423/3, 423/7. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-1, 421, 421-3. ZIP člen 50, 50-8, 51.
obnova postopka – poslovna nesposobnost – subjektivni rok – zavrženje predloga za obnovo
Ni mogoče šteti, da subjektivni rok za predlog za obnovo postopka ni začel teči, ker sodba zaradi poslovne nesposobnosti ni mogla biti pravilno vročena.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – prehod lastninske pravice po ZSKZ na sklad – uporaba materialnega prava – potrdilo o namenski rabi zemljišča
Za upoštevanje dejanske rabe zemljišč v naravi ni pravne podlage, zato se je sodišče pravilno oprlo na uradne evidence o namenski rabi zemljišča.
fikcija umika – sodna taksa – predlog za obročno plačilo sodne takse – delno plačilo takse
Fikcija umika vloge po 3. odst. 105a. čl. ZPP nastopi s potekom prekluzivnega roka za plačilo sodne takse. Morebitno plačilo sodne takse po izteku tega roka in pred izdajo (deklaratornega) sklepa o umiku ne vpliva na zakonitost sklepa oz. učinkovanje umika.
ZPP člen 316, 316/1, 316/2, 338, 338/3. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
sodba na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi – zmota o pravnih posledicah – bistvena zmota – opravičljiva zmota
Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka procesnopravno ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke.
Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.