5. člen ZNPosr v 2. odstavku določa, da lahko plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju. V primeru, da je dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se ta znesek razdeli. Pogodba, ki je sklenjena v nasprotju s I. in II. odstavkom je nična (III. odstavek). Ta določba je prisilnega značaja, izhaja pa iz bistva pogodbe o posredovanju in iz načela, da posrednik ne sme posredovati samo za eno stranko. Takšno posredovanje je v nasprotju z moralnimi predpisi, zato je zakon izrecno kot sankcijo določil ničnost.
Čeprav je tekom postopka prišlo do izbrisa 2 kazenskih točk zaradi poteka treh let od pravnomočnosti dveh plačilnih nalogov, pritožbeno sodišče ne more upoštevati spremenjenega stanja glede števila kazenskih točk, ker je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Poleg tega se kazenske točke iz evidence brišejo po poteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, le pod pogojem, da v tem času storilec ne doseže ali preseže predpisanega števila kazenskih točk. Ker je storilec v obdobju krajšem od treh let dosegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu, do izbrisa prej omenjenih 2 kazenskih točk sploh ne bi smelo priti.
ZPP člen 316, 316/1, 316/2, 338, 338/3. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
sodba na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi – zmota o pravnih posledicah – bistvena zmota – opravičljiva zmota
Zmota o pravnih posledicah podane izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka procesnopravno ni opravičljiva, zato pritožnica s sklicevanjem nanjo ne more uspešno izpodbiti sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana na podlagi njene jasne in nedvoumne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tožeče stranke.
Prvotožena stranka bi morala, v kolikor bi želela sodno takso za pritožbo plačati obročno, tovrstni predlog podati že ob vložitvi pritožbe. V njem bi morala podati tudi trditve in dokaze, ki bi dokazovali utemeljenost njenega predloga. Ker takšnega predloga ob vložitvi pritožbe ni podala, temveč ga je podala šele pet mesecev po vložitvi pritožbe, je to storila prepozno, saj morebitni izdani sklep o obročnem plačilu sodne takse ne more obsegati takšne odločitve za vloge, vložene pred predlogom.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih določa povračilo stroškov na delo in z dela v hipotetičnem primeru in ne dejanskih stroškov, saj v nobenem primeru (razen glede predložitve potrdila o nakupu mesečne, kombinirane ali pavšalne vozovnice) ne zahteva predložitve dokazila o plačilu stroškov prevoza. To pomeni, da ni bistveno, kakšen prevoz je tožnik dejansko uporabljal oziroma da z javnim prevozom ne bi mogel pravočasno priti na delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – DEDNO PRAVO
VSL0064412
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 276, 276/2, 277, 277/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZGD člen 416.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebno vročanje – odsvojitev poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža družbenika – vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register – izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register – začetek učinkovanja vpisa v sodni register – pravni učinek vpisa v sodni register – publicitetni učinek – dedni dogovor
Z dnem prenosa poslovnega deleža pridobitelj postane imetnik poslovnega deleža. Ko se prijavi pri družbi in dokaže pridobitev, postane družbenik družbe in to ne glede na to, kdaj se kot družbenik vpiše v sodni register in v družbeno pogodbo. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je vpis družbenika v sodni register konstitutivne narave. Ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
Na podlagi navedb, da je tožena stranka ravnala hudo malomarno, saj je kljub predhodnemu opozorilu v vozilu pustila plačilne kartice, ki so bile ukradene in zlorabljene, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi zlorabe, sklepčen.
Čeprav je bila tožniku, državljanu BIH, v BIH že priznana pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pri čemer je bila za izpolnjevanje pogojev za invalidsko pokojnino upoštevana tudi zavarovalna doba, prebita v Sloveniji, lahko v Sloveniji pridobi pravico do invalidske pokojnine, če za to izpolnjuje pogoje po ZPIZ-1.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 71, 392, 392/1, 396, 396/1.
preizkus terjatev – poznejši preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja – rok za prijavo terjatev – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – prenehanje terjatve
Glede na posebnost osebnega stečaja, ki je v tem, da stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, se v tem postopku ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude roka za njeno prijavo.
Glede na skupen namen pogodbenih strank, ki je bil v tem, da toženec hkrati opravlja delo in študira, je bila tožeča stranka za toženca dolžna plačevati davke in prispevke tudi za čas, ko je prejemal nadomestilo plače zaradi odobrenega študijskega dopusta. Četudi toženec študijskih obveznosti ni dokončal v roku, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve plačanih prispevkov in davkov, saj bi s tem tožencu odvzeli delovno dobo za čas študijskega dopusta.
Tožnica, pri kateri ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bila pri njej podana popolna nezmožnost za delo, temveč je še zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, pa ni dopolnila 61 let starosti, nima pravice do invalidske pokojnine.
ZDSS-1 člen 40. ZPP člen 279.b. ZDR člen 130, 204. SKPgd člen 43. OZ člen 376. ZOR člen 277.
vzorčni postopek – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – plača – del plače iz naslova uspešnosti poslovanja – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo po izvedenem vzorčnem postopku po 40. členu ZDSS-1 oz. po enakih določbah 279.b člena ZPP. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na dejanske in pravne ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočni sodbi, izdani v vzorčnem postopku, ki so v bistvenih točkah povzeta tudi v razlogih izpodbijane sodbe, in zato posebej ne odgovarja na pritožbene ugovore, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih pritožba ponovno izpostavlja.
Ker tožnica v tožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, sodišče prve stopnje pa je po uradni dolžnosti zaslišalo tožničino osebno zdravnico, pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje in dodatno zaslišalo eno izmed članic, drugih dokaznih predlogov pa stranki nista imeli, je očitek, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, neutemeljen.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
URS člen 14, 50, 125, 156. ZŠtip člen 13, 13/1, 16, 18. ZS člen 3. ZUPJS člen 13.
državna štipendija – zmanjšanje skupnega dohodka družine – periodični dohodek
Ker je tožnica v spornem letu dohodek po pogodbi prejela v enkratnem znesku, tega dohodka ni mogoče šteti za periodični dohodek, da bi se zanj zmanjšal skupni dohodek družine.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.