OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DAVKI – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0064422
OZ člen 949. ZDDV-1 člen 62, 63.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – namen premoženjskega zavarovanja – odbitek DDV – nastanek pravice do odbitka DDV – obseg pravice do odbitka DDV
ZDDV-1 določa, da nastane pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec ima tedaj pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, pri čemer se v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, kdaj naj bi prišlo do nabave blaga oziroma izpolnitve drugih pogojev do odbitka DDV.
Glede na skupen namen pogodbenih strank, ki je bil v tem, da toženec hkrati opravlja delo in študira, je bila tožeča stranka za toženca dolžna plačevati davke in prispevke tudi za čas, ko je prejemal nadomestilo plače zaradi odobrenega študijskega dopusta. Četudi toženec študijskih obveznosti ni dokončal v roku, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve plačanih prispevkov in davkov, saj bi s tem tožencu odvzeli delovno dobo za čas študijskega dopusta.
Tožnica, pri kateri ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bila pri njej podana popolna nezmožnost za delo, temveč je še zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, pa ni dopolnila 61 let starosti, nima pravice do invalidske pokojnine.
Na podlagi navedb, da je tožena stranka ravnala hudo malomarno, saj je kljub predhodnemu opozorilu v vozilu pustila plačilne kartice, ki so bile ukradene in zlorabljene, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi zlorabe, sklepčen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča opredelitev kršitve, tako da se tožniku očita neupravičen izostanek z dela ter zamujanje na delo v točno določenih dneh. Odpoved ni nezakonita že zgolj iz razloga, ker kršitev ni obrazložena v večji meri.
URS člen 14, 50, 125, 156. ZŠtip člen 13, 13/1, 16, 18. ZS člen 3. ZUPJS člen 13.
državna štipendija – zmanjšanje skupnega dohodka družine – periodični dohodek
Ker je tožnica v spornem letu dohodek po pogodbi prejela v enkratnem znesku, tega dohodka ni mogoče šteti za periodični dohodek, da bi se zanj zmanjšal skupni dohodek družine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
Izhodišča, ki so pomembna za odmero odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi po višini, so v konkretnem sporu leta dela tožnikov pri toženi stranki, možnost njune ponovne zaposlitve in starosti tožnikov.
Ker je bila pritožba naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, po sodni praksi ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto vložnika. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora vložiti pritožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Delavec, ki neopravičeno izostane z dela, krši ne le pogodbeno obveznost, ampak temeljno zakonsko obveznost, da opravlja delo v obsegu in na način, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Pogoje iz 2. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe je potrebno obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo težko nadomestljive škode. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 71, 392, 392/1, 396, 396/1.
preizkus terjatev – poznejši preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja – rok za prijavo terjatev – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – prenehanje terjatve
Glede na posebnost osebnega stečaja, ki je v tem, da stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, se v tem postopku ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude roka za njeno prijavo.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2, 181/3, 274.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – ugotovitvena tožba – pravna korist
Tožbe v delu, v katerem tožnik uveljavlja ugotovitev, da ponujena nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna, ZDR ne predvideva. Poleg tega tožnik tudi ni posebej izkazal, da bi imel od pravnomočne ugotovitve neustreznosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi kakšno pravno korist. Upoštevaje še, da tožnik ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel in da se ni zaposlil na ponujenem delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu kot nedovoljeno zavreči.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/2, 21. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 187, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – doba, dopolnjena v tujini
Toženec je tožniku pri odmeri invalidske pokojnine za odmero nadomestila za invalidnost pravilno upošteval le pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, saj bi se doba v BIH upoštevala le za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice, doba, dopolnjena v Nemčiji kot tretji državi, pa le v primeru, če niti s seštevanjem dob, dopolnjenih v Sloveniji in BIH, ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev dajatve.
agencijska pogodba-predčasen odstop od pogodbe-izjava o razdrtju pogodbe-kršitev pogodbe-krivdni razlogi-dolžnost obveščanja
Dolžnost obveščanja nasprotne stranke o razdrtju pogodbe oziroma o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, je urejena v 130. in 268. čl. ZOR, pri čemer je namen sporočanja očitno v tem, da druga stranka izve za pomembno dejstvo oziroma za razdrtje pogodbe. Način in oblika sporočila v zakonu nista določena, pomembno je, da doseže naslovnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
reintegracija – pogodba o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pravni interes – zavrženje tožbe
Nepodpisana pogodba o zaposlitvi oziroma nepodpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi za delavca ne moreta imeti ne pravnih ne dejanskih posledic, tako da je treba šteti, da tožnik za vložitev tožbe v zvezi z razveljavitvijo predloga pogodbe o zaposlitvi oziroma predloga aneksa k tej pogodbi nima pravnega interesa.
ZZVZZ člen 48, 48/1, 48/2-3, 58. ZDavP -2 člen 126, 126/5. OZ člen 376.
plačilo prispevkov – zakonske zamudne obresti
Odločitev sodišča prve stopnje, da tečejo zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od nekega datuma dalje do plačila, je pravilna, saj pomeni, da tečejo do plačila take obresti, ki so v skladu z zakonom, upoštevajoč celotno zakonsko ureditev obresti, tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo, in ne le obrestno mero.