ZDSS-1 člen 40. ZPP člen 279.b. ZDR člen 130, 204. SKPgd člen 43. OZ člen 376. ZOR člen 277.
vzorčni postopek – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – plača – del plače iz naslova uspešnosti poslovanja – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo po izvedenem vzorčnem postopku po 40. členu ZDSS-1 oz. po enakih določbah 279.b člena ZPP. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na dejanske in pravne ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočni sodbi, izdani v vzorčnem postopku, ki so v bistvenih točkah povzeta tudi v razlogih izpodbijane sodbe, in zato posebej ne odgovarja na pritožbene ugovore, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih pritožba ponovno izpostavlja.
Ker tožnica ni pristopila na prvi narok, na katerega je bila pravilno vabljena, in svojega izostanka, kljub v pritožbi zatrjevanim zdravstvenim težavam, predhodno ni opravičila, je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – DEDNO PRAVO
VSL0064412
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 276, 276/2, 277, 277/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZGD člen 416.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebno vročanje – odsvojitev poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža družbenika – vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register – izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register – začetek učinkovanja vpisa v sodni register – pravni učinek vpisa v sodni register – publicitetni učinek – dedni dogovor
Z dnem prenosa poslovnega deleža pridobitelj postane imetnik poslovnega deleža. Ko se prijavi pri družbi in dokaže pridobitev, postane družbenik družbe in to ne glede na to, kdaj se kot družbenik vpiše v sodni register in v družbeno pogodbo. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je vpis družbenika v sodni register konstitutivne narave. Ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069309
ZOR člen 273, 273/5, 636, 640, 1107, 1107/3. ZPP člen 285, 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 119.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatno naročena dela - pogodbena kazen - uzance - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - prekluzija
Glede na to, da po 4. členu Pogodbe A7 predstavljajo sestavne dele pogodbe tudi vsi tisti pismeni dogovori in zapisniške zahteve oz. ugotovitve, ki so jih ali jih bodo podpisali pooblaščenci obeh pravdnih strank, je zmotno pritožbeno stališče, da je bila pogodba sklenjena v smislu ˝ključ v roke˝. Iz nobenega določila pogodbe namreč ne izhaja, da se ˝pismeni dogovori, ki so ali pa še bodo˝ sklenjeni, lahko nanašajo samo na povečan obseg del za isto ceno, navedeno v 2. členu pogodbe. V nobenem členu Pogodbe A7 tudi ni navedbe ˝ključ v roke˝ ali kakšnega podobnega določila, iz katerega bi izhajalo, da se je tožeča stranka za ceno iz 2. člena zavezala izvesti skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo predmeta pogodbe.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo, ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – izostanek z dela – dokazovanje – sodni izvedenec – zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri se tožnici očita, da je namerno oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je bistveno vprašanje, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v spornem obdobju oziroma ali je njeno zdravstveno stanje vplivalo na njeno zmožnost razumevanja.
OZ člen 17. ZZVZZ člen 62, 62/2, 62.d, 62.d/1, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 2.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev – omejitev provizije na opravljene storitve - obvezna vsebina pogodbe.
Da bi bil tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej naknadno dogovoriti, saj bi sicer zakonsko določilo o omejitvi provizije iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme, izgubilo svoj pomen, zaobšla pa bi se lahko tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja. Višina pogodbeno dogovorjene provizije pred sporno novelo je bila bolj kot plačilo za konkretno opravljene storitve v okviru poslovnega sodelovanja dejansko plačilo pristanka izvajalcev k temu sodelovanju z zavarovalnicami oziroma izraz pogajalske moči izvajalcev (lekarn), ki so imeli pravico odkloniti sodelovanje z zavarovalnicami na področju dopolnilnih zavarovanj, če jim takšno sodelovanje ni prinašalo ustreznih koristi. Z uvedbo sporne novele pa je obveznost sodelovanja postala zakonska dolžnost izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sodna razveza – odškodnina – kriteriji za odmero
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
Izhodišča, ki so pomembna za odmero odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi po višini, so v konkretnem sporu leta dela tožnikov pri toženi stranki, možnost njune ponovne zaposlitve in starosti tožnikov.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – soglasje volj
Ker med strankama ni prišlo do soglasja volj glede sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko, ni prenehala na podlagi sporazuma, ampak je trajala vse do poteka časa, za katerega je bila sklenjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča opredelitev kršitve, tako da se tožniku očita neupravičen izostanek z dela ter zamujanje na delo v točno določenih dneh. Odpoved ni nezakonita že zgolj iz razloga, ker kršitev ni obrazložena v večji meri.
reintegracija – pogodba o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pravni interes – zavrženje tožbe
Nepodpisana pogodba o zaposlitvi oziroma nepodpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi za delavca ne moreta imeti ne pravnih ne dejanskih posledic, tako da je treba šteti, da tožnik za vložitev tožbe v zvezi z razveljavitvijo predloga pogodbe o zaposlitvi oziroma predloga aneksa k tej pogodbi nima pravnega interesa.
ZZVZZ člen 48, 48/1, 48/2-3, 58. ZDavP -2 člen 126, 126/5. OZ člen 376.
plačilo prispevkov – zakonske zamudne obresti
Odločitev sodišča prve stopnje, da tečejo zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od nekega datuma dalje do plačila, je pravilna, saj pomeni, da tečejo do plačila take obresti, ki so v skladu z zakonom, upoštevajoč celotno zakonsko ureditev obresti, tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo, in ne le obrestno mero.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.