ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poprava odpovedi – rok za podajo odpovedi
Poprava pomote v odpovedi ni bila administrativne narave, ampak je šlo za vsebinsko novo odločitev o odpovedi (z navedbo pogodbe o zaposlitvi, pravne podlage in datumom odpovedi), šele popravljena oziroma dopolnjena odpoved je dobila dejanske pravne učinke. Ker je bila ta odpoved podana po poteku prekluzivnega zakonsko določenega roka, je nezakonita.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih določa povračilo stroškov na delo in z dela v hipotetičnem primeru in ne dejanskih stroškov, saj v nobenem primeru (razen glede predložitve potrdila o nakupu mesečne, kombinirane ali pavšalne vozovnice) ne zahteva predložitve dokazila o plačilu stroškov prevoza. To pomeni, da ni bistveno, kakšen prevoz je tožnik dejansko uporabljal oziroma da z javnim prevozom ne bi mogel pravočasno priti na delo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – nepremoženjska škoda
Delovno opravilo – ročno dvigovanje vibracijske (delovne) naprave iz kanala na gradbišču predstavlja nevarno dejavnost, tako da tožena stranka za škodo, ki je tožniku pri tem opravilu nastala, odgovarja ne glede na krivdo.
dodatek k pokojnini po ZZSV – odškodninska odgovornost zavoda – zastaranje
Tožnik, ki je sorazmerni del invalidske pokojnine uveljavil v Republiki Srbiji in je državljan Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ima pravico do dodatka k pokojnini po ZZSV, čeprav je pravico do pokojnine v Republiki Srbiji uveljavil na podlagi določb sporazuma o socialnem zavarovanju med SFRJ in ZR Nemčijo in ne po splošnih predpisih.
ZDR člen 20, 20/2. ZJU člen 21. ZSPJS člen 3, 48, 49.a. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
plača - javni uslužbenec - prevedba - akt o sistemizaciji - dodatek k plači
Akt o sistemizaciji je splošni akt delodajalca organizacijske narave, katerega oblikovanje (določanje delovnih mest, opis pogojev in nalog delovnega mesta, …) je v pristojnosti delodajalca, zato delavec v individualnem delovnem sporu ne more uspešno uveljavljati, da se v sistemizacijo vnese delovno mesto, za katerega meni, da bi bilo ustrezno delovno mesto zanj.
Dejstvo, da tožnik nadzira delo treh mehanikov in pralca vozil, da jim odreja delo in opravlja testne vožnje, še ne pomeni, da je upravičen do vtoževanega položajnega dodatka. Do tega dodatka ni upravičen, ker avtopark pri toženi stranki ni organiziran kot notranja organizacijska enota, tako da za priznanje ni izpolnjen že temeljni pogoj, to je, da javni uslužbenec izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti.
umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – stroški postopka
Ker sta tožeči stranki umaknili tožbo, umik pa ni bili posledica izpolnitve zahtevka, je pravilna odločitev, da sta dolžni povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka tožene stranke.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Pogoje iz 2. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe je potrebno obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo težko nadomestljive škode. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Na podlagi navedb, da je tožena stranka ravnala hudo malomarno, saj je kljub predhodnemu opozorilu v vozilu pustila plačilne kartice, ki so bile ukradene in zlorabljene, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi zlorabe, sklepčen.
Čeprav je bila tožniku, državljanu BIH, v BIH že priznana pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pri čemer je bila za izpolnjevanje pogojev za invalidsko pokojnino upoštevana tudi zavarovalna doba, prebita v Sloveniji, lahko v Sloveniji pridobi pravico do invalidske pokojnine, če za to izpolnjuje pogoje po ZPIZ-1.
Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo, ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo – svet delavcev – predstavnik delavcev – ustrezna zaposlitev
Tožnik v času odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bil več član sveta delavcev, je pa še vedno užival posebno varstvo pred odpovedjo. Kljub temu varstvu mu je tožena stranka zakonito podala odpoved, saj mu je hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
Za ugotovitev, da je bila ponujena zaposlitev za tožniku ustrezna, ni bistveno, da je bila za novo delovno mesto predpisana alternativno nižja stopnja strokovne izobrazbe.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – soglasje volj
Ker med strankama ni prišlo do soglasja volj glede sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko, ni prenehala na podlagi sporazuma, ampak je trajala vse do poteka časa, za katerega je bila sklenjena.