Glede na to, da se davki in prispevki obračunajo po stopnji, ki velja v času izplačila in da je davčna obremenitev odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo, bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov
,
ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati.
Ker rok izplačilo pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni določen, je bila tožena stranka v zamudi šele od vložitve tožbe dalje, upoštevaje, da je tožnik prehodno ni opomnil na plačilo.
Dopolnilno mnenje invalidske komisije, ki ga je pridobilo sodišče, da tožnik za svoje delo ni zmožen, zmožen je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, ki se bo opravljalo pretežno sede, kar ustreza razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanju pravice do premestitve, je obsežno in temeljito, skladno z mnenji invalidskih komisij, pridobljenimi v predsodnem postopku, in z izvidi lečečih specialistov ter na podlagi osebnega pregleda tožnika podano v ustrezni strokovni sestavi specialistov, na takšno mnenje pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo, ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti in trdi, da se je z upnikom dogovoril za odlog plačila, je treba njegov ugovor šteti za obrazloženega in utemeljenega.
Ker tožnica v tožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, sodišče prve stopnje pa je po uradni dolžnosti zaslišalo tožničino osebno zdravnico, pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje in dodatno zaslišalo eno izmed članic, drugih dokaznih predlogov pa stranki nista imeli, je očitek, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
URS člen 33, 125, 156. ZS člen 3. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 276, 277. OZ člen 378.
bivši vojaški zavarovanci – zamudne obresti
Ker 2. odstavek 15. člena ZPIZVZ, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo, upravičencem v primeru priznanja in izplačila predčasne ali starostne pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti neutemeljen.
ZPP člen 212, 215, 328, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2, 755, 755/2.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme
Dokazno breme za pravočasnost grajanja manjka blaga pri skladiščni pogodbi je na toženi stranki, saj bi slednja morala kot prevzemnik blaga na očitne napake opozoriti skladiščnika (tožečo stranko) takoj pri prevzemu blaga, sicer velja, da je bilo blago v redu prevzeto.
ZDR člen 20, 20/2. ZJU člen 21. ZSPJS člen 3, 48, 49.a. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
plača - javni uslužbenec - prevedba - akt o sistemizaciji - dodatek k plači
Akt o sistemizaciji je splošni akt delodajalca organizacijske narave, katerega oblikovanje (določanje delovnih mest, opis pogojev in nalog delovnega mesta, …) je v pristojnosti delodajalca, zato delavec v individualnem delovnem sporu ne more uspešno uveljavljati, da se v sistemizacijo vnese delovno mesto, za katerega meni, da bi bilo ustrezno delovno mesto zanj.
Dejstvo, da tožnik nadzira delo treh mehanikov in pralca vozil, da jim odreja delo in opravlja testne vožnje, še ne pomeni, da je upravičen do vtoževanega položajnega dodatka. Do tega dodatka ni upravičen, ker avtopark pri toženi stranki ni organiziran kot notranja organizacijska enota, tako da za priznanje ni izpolnjen že temeljni pogoj, to je, da javni uslužbenec izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 71, 392, 392/1, 396, 396/1.
preizkus terjatev – poznejši preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja – rok za prijavo terjatev – posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika – prenehanje terjatve
Glede na posebnost osebnega stečaja, ki je v tem, da stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, se v tem postopku ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatve upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude roka za njeno prijavo.
reintegracija – pogodba o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pravni interes – zavrženje tožbe
Nepodpisana pogodba o zaposlitvi oziroma nepodpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi za delavca ne moreta imeti ne pravnih ne dejanskih posledic, tako da je treba šteti, da tožnik za vložitev tožbe v zvezi z razveljavitvijo predloga pogodbe o zaposlitvi oziroma predloga aneksa k tej pogodbi nima pravnega interesa.
ZZVZZ člen 48, 48/1, 48/2-3, 58. ZDavP -2 člen 126, 126/5. OZ člen 376.
plačilo prispevkov – zakonske zamudne obresti
Odločitev sodišča prve stopnje, da tečejo zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od nekega datuma dalje do plačila, je pravilna, saj pomeni, da tečejo do plačila take obresti, ki so v skladu z zakonom, upoštevajoč celotno zakonsko ureditev obresti, tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo, in ne le obrestno mero.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežja kategorija upravičencev – zdravstvena nega
S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravnost – vzorčni postopek – delovna sodišča
Sicer drži, da ni odločilen sam rezultat spornega postopka in da sklenjena sodna poravnava sama po sebi ne izključuje protipravnega ravnanja delovnega sodišča. Ker pa so za zastoj v postopku obstajali utemeljeni in razumni razlogi, pri čemer ne more biti nepomemben končno niti ekonomski interes tožnice, da se postopek ni končal hitreje, njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena.
Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode – pasivna legitimacija – odgovorna oseba
V 7. členu ZOZP je določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo.
Pritožnik je kot voznik tovornjaka, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, odgovorna oseba in torej pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu.
ZPP člen 339. OZ člen 190,198 SPZ člen 27, 28, 96.
plačilo uporabnine – korist od uporabe – prikrajšanje – pomanjkanje razlogov
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne oblike, vendar pa mora biti konkretno in realno.
Korist, ki pomeni uporabnino, je torej povsem hipotetične narave in ni pomembno, ali je za toženca uporaba tuje stvari pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali sta se z njo dejansko okoristila ali ne, ali pa bi se lahko, pa sta to iz kakršnegakoli razloga opustila. Ker je za ugotovitev višine koristi najbolj objektivno merilo povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar v spornem obdobju, kar je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je odločitev v vseh pogledih materialnopravno pravilna.
Pomanjkanje razlogov o dejstvih, ki so odločilna z vidika drugačne pravne presoje, ne pa z vidika pravne kvalifikacije, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni postopkovne kršitve, temveč le zmotno uporabo materialnega prava s posledično nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja.