ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 96/1, 96/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi, upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2. ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 128, 129, 225.
zdravljenje v tujini - potovanje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino
Pogoji za pridobitev pravice do nujnega zdravljenja in medicinske pomoči med potovanjem oziroma bivanjem v tujini (kar je tožnica koristila v septembru in oktobru 2007 v Londonu) se razlikujejo od pogojev za pridobitev pravice do zdravljenja oziroma povračila stroškov za kasnejše zdravljenje po odločitvi zavarovanca v tujini (tožnica se je odločila, da novembra 2007 zdravljenje nadaljuje v Londonu).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – manjši delodajalec
Tožena stranka kot majhna družba oddelka, v katerem je tožnik opravljal delo, ni bila dolžna ukiniti s sprejemom točno določenega akta. Kljub izostanku takšnega formalnega akta je v sodnem sporu lahko dokazovala (in tudi dokazala), da je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker dela tožnika po pogodbi o zaposlitvi ne potrebuje več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – reintegracija – čakanje na delo – obvestilo o odpovedi
Tožena stranka je dokazala, da je v času trajanja prvega spora med strankama (o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ukinila delovno mesto tožnice. Iz tega razloga je ravnala zakonito, četudi tožnice po ugotovitvi, da predhodna odpoved ni bila zakonito, ni reintegrirala v delovno razmerje, ampak ji je zgolj podala obvestilo o nameravani odpovedi in jo napotila na čakanje na delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila, je zakonita.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas, dokler nezakonito stanje traja (do ponovne reintegracije v delovno razmerje – do ponovnega začetka opravljanja dela ali na primer do upokojitve). Zaradi dejstva, da delavec ni zaposlen (kar je posledica nezakonite odločitve delodajalca), se ni dolžan upokojiti, takoj ko izpolni minimalne pogoje za upokojitev, kot zmotno meni tožena stranka, in tako v večji meri prispevati k zmanjšanju škode.
ZDR člen 75. OZ člen 39, 39/1, 45, 46, 46/1, 46/2, 86.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi– ničnost – izpodbojnost – napake volje – nedopustna grožnja
Predočenje možnosti disciplinskih postopkov, postopkov izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnje s kazenskim pregonom in policijo ne predstavljajo nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
ZObr člen 46, 98.a, 101.a. Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini člen 13, 14.
vojak – delo v tujini – plača – prikrajšanje pri plači
Tožnik je bil predčasno odpoklican iz tujine zaradi službenih potreb (oziroma se je datum, do katerega je bil napoten na opravljanje nalog v tujini, nadomestil z novim datumom), pa zoper ukaz o odpoklicu ni ugovarjal. Iz tega razloga ne more zahtevati razlike v plači do plače, kot bi jo prejemal za opravljanje nalog v tujini.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1, 276/2, 276/4. OZ člen 132. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 187, 286, 286/1, 286/4, 337.
pravno priznana škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik, ki je navajal, da mu je toženec od leta 1997 zaradi nepravilnega obračuna pokojnine povzročal trpljenje in duševne bolečine, kar je negativno vplivalo na njegovo počutje ter odnose z družinskimi člani, s tem v zvezi pa ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza, ni dokazal obstoja pravno priznane škode, zato ni upravičen do vtoževane odškodnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Delavec, ki neopravičeno izostane z dela, krši ne le pogodbeno obveznost, ampak temeljno zakonsko obveznost, da opravlja delo v obsegu in na način, kot se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi.
Ker tožnica v tožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, sodišče prve stopnje pa je po uradni dolžnosti zaslišalo tožničino osebno zdravnico, pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje in dodatno zaslišalo eno izmed članic, drugih dokaznih predlogov pa stranki nista imeli, je očitek, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, neutemeljen.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/2, 21. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 187, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost – pokojninska osnova – doba, dopolnjena v tujini
Toženec je tožniku pri odmeri invalidske pokojnine za odmero nadomestila za invalidnost pravilno upošteval le pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, saj bi se doba v BIH upoštevala le za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice, doba, dopolnjena v Nemčiji kot tretji državi, pa le v primeru, če niti s seštevanjem dob, dopolnjenih v Sloveniji in BIH, ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev dajatve.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti in trdi, da se je z upnikom dogovoril za odlog plačila, je treba njegov ugovor šteti za obrazloženega in utemeljenega.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – izostanek z dela – dokazovanje – sodni izvedenec – zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri se tožnici očita, da je namerno oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je bistveno vprašanje, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v spornem obdobju oziroma ali je njeno zdravstveno stanje vplivalo na njeno zmožnost razumevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069309
ZOR člen 273, 273/5, 636, 640, 1107, 1107/3. ZPP člen 285, 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55, 119.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatno naročena dela - pogodbena kazen - uzance - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - prekluzija
Glede na to, da po 4. členu Pogodbe A7 predstavljajo sestavne dele pogodbe tudi vsi tisti pismeni dogovori in zapisniške zahteve oz. ugotovitve, ki so jih ali jih bodo podpisali pooblaščenci obeh pravdnih strank, je zmotno pritožbeno stališče, da je bila pogodba sklenjena v smislu ˝ključ v roke˝. Iz nobenega določila pogodbe namreč ne izhaja, da se ˝pismeni dogovori, ki so ali pa še bodo˝ sklenjeni, lahko nanašajo samo na povečan obseg del za isto ceno, navedeno v 2. členu pogodbe. V nobenem členu Pogodbe A7 tudi ni navedbe ˝ključ v roke˝ ali kakšnega podobnega določila, iz katerega bi izhajalo, da se je tožeča stranka za ceno iz 2. člena zavezala izvesti skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo predmeta pogodbe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – nepremoženjska škoda
Delovno opravilo – ročno dvigovanje vibracijske (delovne) naprave iz kanala na gradbišču predstavlja nevarno dejavnost, tako da tožena stranka za škodo, ki je tožniku pri tem opravilu nastala, odgovarja ne glede na krivdo.
tožba na razveljavitev sodne poravnave – procesnopravna tožba – nedovoljenost tožbe – zavrženje – uporaba sodne prakse
V ZPP/99 je tožba za razveljavitev sodne poravnave uvedena kot eno od izrednih pravnih sredstev, zato ni več podlage za upoštevanje sodne prakse izoblikovane pred uveljavitvijo ZPP/99, ki je dopuščala tožbo na ničnost sodne poravnave.
zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode – pasivna legitimacija – odgovorna oseba
V 7. členu ZOZP je določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo.
Pritožnik je kot voznik tovornjaka, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, odgovorna oseba in torej pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0056244
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-2, 258. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2, 379, 379/1. OZ člen 179, 179/1, 352, 352/1, 352/2, 356, 356/1.
spregled pravne osebnosti – zastaranje terjatve – judikatna terjatev – odločba stalne arbitraže – izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – odškodninska odgovornost člana uprave – vzročna zveza – pravno priznana škoda
Pasivno legitimiran v primeru spregleda pravne osebnosti je le družbenik gospodarske družbe, ne pa tudi direktor oz. član uprave.
Če je tožnik izvedel za škodo – neizpolnitev obveznosti do njegove iz sodnega registra izbrisane družbe že ob zapadlosti terjatev, za škodo nastalo zaradi samega izbrisa družbe pa ob samem izbrisu, je že tedaj je začel teči zastaralni rok za odškodninsko terjatev.
Duševne bolečine, ki jih družbenik gospodarske družbe trpi že zgolj zato, ker terjatve njegove družbe niso poplačane in je zato njegova družba utrpela premoženjsko škodo, oziroma ker je bila zaradi neizpolnjenih obveznosti dolžnikov njegova gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra, ne predstavljajo pravno priznane škode.
Adekvatnost vzroka oziroma posledice je izključena z ugotovitvijo, da neplačilo računov gospodarski družbi in posledično slabo finančno stanje gospodarske družbe (insolventnost) po rednem teku stvari sama po sebi še ne povzroči izvršilnega postopka oz. rubeža premoženja družbenika gospodarske družbe zaradi izvršilnih postopkov, ki so jih sprožili upniki družbe.
Odločitev sodišča glede same osnove obračuna višine odmerjenih stroškov je brez ustrezne obrazložitve. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da je vzelo kot osnovo vrednost spornega predmeta 50.075,11 EUR, vendar pa ne navede prav nobenega razloga, zakaj ne upošteva s strani predlagateljev priglašene osnove in je sklep v tem delu dejansko brez sleherne obrazložitve.
ZZK-1 člen 13, 124, 147, 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 1/4, 3, 3/3, 22.
vknjižba – vknjižba lastninske pravice – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.