MEDIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060719
URS člen 39. EKČP člen 10. OZ člen 183. ZMed člen 6. dokument : VSL0060720.
svoboda izražanja - odgovornost novinarja - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - dolžna skrbnost novinarja - pisma bralcev
Ugled pravne osebe je lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo. Neresnične trditve o teh fizičnih osebah (zlasti če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi) hkrati krnijo ugled fizičnih oseb in ugled pravne osebe.
Novinarjeva svoboda izražanja je varovana, dokler novinar deluje v okvirih opravljanja svojega poslanstva - odpiranja javnih razprav o družbeno pomembnih zadevah. Novinarju ni treba dokazovati resničnosti navedenih dejstev, temveč zadošča, da so njegove izjave temeljile na zanesljivih informacijah in zanesljivih virih, kar pomeni, da je imel novinar toženke utemeljen razlog, da je verjel v resničnost navedb in je zato bil v dobri veri.
Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
Uporabo predvidenih pravnih sredstev v postopku zaradi varovanja svojih interesov ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje, s tem pa manjka osnovni element odškodninske odgovornosti.
Odločitev, ki se v postopku pravnih sredstev izkaže za nepravilno, ni mogoče označiti za nedopustno ravnanje državnega organa.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodninska odgovornost – namen zaničevanja
Ker toženec pri pripravi in zapisu spornega članka ni imel namena zaničevanja tožnika, mu škodovati – okrniti njegovo čast in dobro ime, pač pa v okvirih še dopustnega in sprejemljivega ostro kritizirati tožnikovo poslovno dejavnost – preteklo in tisto, ki je bila v času pisanja članka ter pred tem v povezavi s poslovanjem družbe K. O., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti protipravnosti toženčevega ravnanja kot enega od kumulativno potrebnih elementov odškodninske odgovornosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
premalo plačana sodna taksa – nadaljevanje postopka v pravdi – postopek začet na podlagi verodostojne listine
Iz plačilnega naloga jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na plačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse za redni postopek v znesku 52,00 EUR. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna na račun sodišča plačati znesek, naveden na plačilnem nalogu, in ne zgolj razlike med tem zneskom in že plačano sodno takso za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Odločitve pritožbenega sodišča ne omaje niti pritožbena navedba, da naj bi „gospa na sodišču“ pritožniku zagotovila, da mora doplačati le 11,00 EUR.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066581
ZP-1 člen 129a, 129a/11, 155, 155/8, 159. ZVCP-1 člen 32, 32/1, 32/7, 32/7-d.
skrajšani postopek – odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – odločanje sodišča po vložitvi ugovora – bistvena kršitev določb postopka – hitrost vožnje
V predmetni zadevi je sodišče odločalo o obdolženčevem ugovoru, vloženem zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, ko je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je obdolženec storil očitani prekršek in da je zanj odgovoren, s tem pa vsebinsko zaključilo, da ugovor obdolženca ni utemeljen. Že od uveljavitve ZP-1E, to je od 05. 03. 2008, je ugovorni postopek v postopku izdaje sodbe v skrajšanem postopku bistveno spremenjen, saj vložitev ugovora ne pomeni avtomatične razveljavitve sodbe, izdane v skrajšanem postopku (te sodišče prve stopnje tudi ni razveljavilo), temveč mora sodišče prve stopnje odločati o utemeljenosti vloženega ugovora glede na rezultat izvedenega dokaznega postopka.
ZZK-1 člen 13, 124, 147, 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 1, 1/4, 3, 3/3, 22.
vknjižba – vknjižba lastninske pravice – elektronska zemljiška knjiga – ročno vodena zemljiška knjiga – uskladitev podatkov – pomotni vpis
Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.
Bit inkriminacije iz prvega odstavka 234. a člena Kazenskega zakonika je v delni ali celotni neizpolnitvi obveznosti, ter posledično nastali škodi, ki se praviloma kaže v zmanjšanju ali izgubi premoženja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravnost – vzorčni postopek – delovna sodišča
Sicer drži, da ni odločilen sam rezultat spornega postopka in da sklenjena sodna poravnava sama po sebi ne izključuje protipravnega ravnanja delovnega sodišča. Ker pa so za zastoj v postopku obstajali utemeljeni in razumni razlogi, pri čemer ne more biti nepomemben končno niti ekonomski interes tožnice, da se postopek ni končal hitreje, njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena.
Pogoj za taksno oprostitev je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka z ZSV.
Prvi odstavek 27. člena ZSV določa, da se v lastni dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka, pomoči za opremo novorojenca, stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče, denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti. Upoštevaje, da invalidnine ni med taksativno naštetimi prejemki, ki se ne šteje v lastni dohodek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je invalidnino pri mesečnem prihodku vlagateljice upoštevalo, pravilna.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 328. SPZ člen 42.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Glede na to, da je bila v zadevi opr. št. I P 2524/05 že izdana delna sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o lastništvu več kot polovice zemljišč, ki so predmet tega gospodarskega postopka, bi bilo povsem neekonomično, da bi gospodarsko sodišče, ločeno od pravdnega sodišča, začelo z ugotavljanjem lastništva ostalih nepremičnin.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - pravnomočnost - nasprotna tožba - sklep procesnega vodstva - tožbeni zahtevek - dokazna ocena
Uveljavljanje kršitve neobstoja poslovne in s tem tudi nepravdne sposobnosti ni mogoče v primeru, ko je takšna stranka v postopku v celoti uspela.
Sklep sodišča, da ne dovoli nasprotne tožbe in da gre za samostojno tožbo, pa je sklep procesnega vodstva in s takšno odločitvijo prvo toženki sodišče ni odreklo pravico do sodnega varstva.
odškodnina – zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – zamudne obresti
Postopek je v celoti trajal 10 let, 11 mesecev in 19 dni. Drugih okoliščin ni ugotovilo. Glede na trajanje postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice tožnik lahko dobil odškodnino v višini 6.400,00 EUR. Prisojeno mu je le 45% tega zneska.
vštetje že plačane sodne takse – upoštevanje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odmeri sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na 33. člen ZST, ki določa, da če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Navedeno določilo je jasno in ne dopušča različnih možnih tolmačenj. Všteva se le že plačana sodna taksa za odločbo, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – plačilo premij
Ko je toženec prenehal z delovnim razmerjem pri tem delodajalcu, bi v skladu s 30. členom Splošnih pogojev moral o tem obvestiti tožečo stranko. Ker je ni obvestil, neplačil ne more opravičiti z dejstvom, da ni prejemal računov.
Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje.
Sodišče lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
eventualna maksima – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov - načelo vestnosti in poštenja
Merilo za določanje „krivde“ stranke v smislu 4. odstavka 286. čl. ZPP je ustrezna procesna skrbnost, ki je abstraktni pravni standard. Njegova konkretna vsebina je odvisna od vseh konkretnih okoliščin posamičnega primera.
Zahtevano skrbnost stranke v postopku je treba ocenjevati po bistveno bolj blagih in ohlapnih merilih, kot bi bilo to običajno, če okoliščine, ki so povzročile oz. prispevale k njeni „nepravočasnosti“, izvirajo iz sfere druge stranke ali celo sodišča.
Pravdne stranke so svoje procesne pravice dolžne uporabljati pošteno in korektno. Pošteno in korektno pravdanje terja od vsake stranke, da nasprotni stranki omogoči pravočasno seznanitev s vsemi pravnorelevantnimi dejstvi, ugovori in stališči, da ta nanje odgovori.
Posestnik ni dobroveren, če je moral ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen Stvarnopravnega zakonika v nadaljevanju: SPZ), vendar se na podlagi določila 9. člena SPZ dobra vera domneva, to pa pomeni, da bi morala tožeča stranka dokazati, da tožena stranka ni bila v dobri veri in ne obratno, kot to zmotno meni pritožba. Nedobrovernosti tožene stranke tožeča stranka ni uspela dokazati.
Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek delno umaknjen šele na zadnji glavni obravnavi, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je od vložitve tožbe do vključno zadnje glavne obravnave, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 5.478,95 EUR (prvotno vrednost) in od te vrednosti tudi odmerilo stroške postopka obeh pravdnih strank.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je navkljub sicer širokemu tolmačenju krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP vendarle treba upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov.
V predmetni zadevi niso podane okoliščine primera, ki narekujejo drugačno stroškovno odločitev, to je ločeno obravnavanje uspeha po temelju in po višini. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravdo, v kateri bi bila sporna tako temelj, kot tudi višina zahtevka, in v kateri bi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.