Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 34.
plačilo okoljske dajatve – določenost z uredbo – določenost s pogodbo - obveznost plačila okoljske dajatve
Določbi 10. in 34. čl. Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda sta prisilnega značaja. Z navedenima določbama urejena okoljska dajatev pa ni cena za storitev izvajanja javne službe. To pa pomeni, da morajo to dajatev plačevati vsi, in torej ne le tisti, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo.
Okoljska dajatev ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in torej ni odvisna oziroma določena zato, ker posameznik uporablja takšne naprave. Zato okoliščina uporabe naprav ne predstavlja takšnega razlikovalnega znaka, ki bi neuporabnike diskriminiral v razmerju do uporabnikov naprav.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude - nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem
Nemožnost komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče prve stopnje iz teh razlogov pravilno zavrnilo predlog.
Na podlagi 228. člena ZPP sme sodišče naložiti drugi osebi, naj predloži listino, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se nanjo sklicuje (med drugim tudi cedentova dolžnost izročiti cesionarju zadolžnico ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah).
Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.
Pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe zastara v skladu s splošnimi predpisi obligacijskega prava o zastaranju terjatev, in sicer v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Zastaranje lahkopretrga le tožnikovo aktivno ravnanje, nikakor pa ni mogoče šteti, da se zastaranje lahko pretrga z dolžnikovo pasivnostjo. To bi bilo v nasprotju s smislom instituta zastaranja, ki je v tem, da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ker je pasiven upnik ne pa dolžnik.
Če je med dediči spor o obstoju ali vrednosti danih daril, gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev, zaradi česar mora zapuščinsko sodišče v skladu s 3. alinejo 210. člena ZD postopek prekiniti in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo.
Kljub temu, da je institut vračunanja v dedni delež tesno povezan z oporočnim dedovanjem, gre za institut zakonitega dedovanja. Vendar navedeno še ne pomeni, da darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, niso pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po zakonu predstavlja podlago za izračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine. Takšno ugotavljanje namreč zaradi varovanja položaja nujnega dediča kogentno določa sam zakon.
sklep o dedovanju – dedovanje denacionaliziranega premoženja – stroški v denacionalizacijskem postopku - dolg zapuščine
Stroški, ki so pritožniku nastali v denacionalizacijskem postopku, predstavljajo dolg zapuščine. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2, 129a, 129a/11, 151, 151/1, 161, 161/1, 161/3. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZKP člen 89, 89/1.
odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – prepozna pritožba – vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora biti podan hkrati z vloženo pritožbo, ne pa šele naknadno s pritožbo zoper odločitev o zavrženju prepozno vložene pritožbe.
vštetje že plačane sodne takse – upoštevanje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o odmeri sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na 33. člen ZST, ki določa, da če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Navedeno določilo je jasno in ne dopušča različnih možnih tolmačenj. Všteva se le že plačana sodna taksa za odločbo, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.
Glede na to, da je bil tožbeni zahtevek delno umaknjen šele na zadnji glavni obravnavi, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je od vložitve tožbe do vključno zadnje glavne obravnave, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 5.478,95 EUR (prvotno vrednost) in od te vrednosti tudi odmerilo stroške postopka obeh pravdnih strank.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je navkljub sicer širokemu tolmačenju krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP vendarle treba upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov.
V predmetni zadevi niso podane okoliščine primera, ki narekujejo drugačno stroškovno odločitev, to je ločeno obravnavanje uspeha po temelju in po višini. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravdo, v kateri bi bila sporna tako temelj, kot tudi višina zahtevka, in v kateri bi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
sklep o stroških – obrazložitev sklepa o stroških – neobrazložen sklep
Sodišče prve stopnje niti na stroškovniku v spisu (z morebitnim prečrtavanjem oziroma opombami), niti v pisni obrazložitvi odločbe ni obrazložilo svoje odločitve o (ne)priznanju pravdnih stroškov tožene stranke (za katera procesna dejanja je toženi stranki priznalo stroške oz. nagrado po OT in za katera ne). Zaradi tega je sklep sodišča prve stopnje o odmeri pravdnih stroškov pomanjkljiv.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – uporaba ZPP-D
V skladu s 1. in 2. odstavkom 130. člena ZPP-D, novelirani 357. člen ZPP velja v vseh zadevah, v katerih do uveljavitve ZPP-D na prvi stopnji še ni bila izdana odločba, s katero bi se postopek pred sodiščem prve stopnje končal.
Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve upravičeno oprlo na poročilo stečajnega upravitelja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajnemu dolžniku uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev in prodati premično premoženje.
Sodišče lahko pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse upošteva ne le materialno stanje stranke v trenutku odločanja o predlogu, temveč tudi materialno stanje stranke v prihodnje, to je do izteka roka za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – plačilo premij
Ko je toženec prenehal z delovnim razmerjem pri tem delodajalcu, bi v skladu s 30. členom Splošnih pogojev moral o tem obvestiti tožečo stranko. Ker je ni obvestil, neplačil ne more opravičiti z dejstvom, da ni prejemal računov.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 328. SPZ člen 42.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Glede na to, da je bila v zadevi opr. št. I P 2524/05 že izdana delna sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o lastništvu več kot polovice zemljišč, ki so predmet tega gospodarskega postopka, bi bilo povsem neekonomično, da bi gospodarsko sodišče, ločeno od pravdnega sodišča, začelo z ugotavljanjem lastništva ostalih nepremičnin.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - pravnomočnost - nasprotna tožba - sklep procesnega vodstva - tožbeni zahtevek - dokazna ocena
Uveljavljanje kršitve neobstoja poslovne in s tem tudi nepravdne sposobnosti ni mogoče v primeru, ko je takšna stranka v postopku v celoti uspela.
Sklep sodišča, da ne dovoli nasprotne tožbe in da gre za samostojno tožbo, pa je sklep procesnega vodstva in s takšno odločitvijo prvo toženki sodišče ni odreklo pravico do sodnega varstva.
Posestnik ni dobroveren, če je moral ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen Stvarnopravnega zakonika v nadaljevanju: SPZ), vendar se na podlagi določila 9. člena SPZ dobra vera domneva, to pa pomeni, da bi morala tožeča stranka dokazati, da tožena stranka ni bila v dobri veri in ne obratno, kot to zmotno meni pritožba. Nedobrovernosti tožene stranke tožeča stranka ni uspela dokazati.
Pogoj za taksno oprostitev je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka z ZSV.
Prvi odstavek 27. člena ZSV določa, da se v lastni dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka, pomoči za opremo novorojenca, stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje, sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče, denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti. Upoštevaje, da invalidnine ni med taksativno naštetimi prejemki, ki se ne šteje v lastni dohodek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je invalidnino pri mesečnem prihodku vlagateljice upoštevalo, pravilna.