ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval pri vajah, ki so podobne vajam, ki se izvajajo pri boksu. Tožena stranka bi morala glede na značilnost teh vaj poskrbeti, da se izvajajo na podlagi, ki je enaka tisti, na kateri se izvajajo borilne veščine. Ker tega ni storila, ampak so delavci (tožnik) vaje izvajali na odprtem, na travnati podlagi, je podana njena krivdna odgovornost za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev – predlagatelj – kandidat – volitve v svet delavcev – aktivna volilna pravica – pasivna volilna pravica – predčasne volitve
Osebe, ki niso niti kandidati niti predlagatelji kandidatov, ne morejo biti predlagatelji v kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev. Predlog, ki ga vložijo, se zavrne.
Volitve niso nezakonite, če predčasne volitve trajajo več kot en dan, na primer en teden.
zamudna sodba – pritožba – pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se zamudne sodbe ne more izpodbijati s pritožbo, zaradi česar pritožbeno sodišče v tej smeri izpodbijane delne zamudne sodbe ni preizkusilo.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožnik je za čas obvezne lojalnosti upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, ker posebna izjava tožene stranke, s katero bi se izrecno izjavila o spoštovanju konkurenčne klavzule, ni bila potrebna.
ZUP člen 7, 9, 66, 67, 260, 267, 267/2. ZPP člen 285, 286, 286/4, 286b, 337, 339, 339/2, 339/1-4, 339/2-15.
obnova postopka - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - sklep
Toženec je predlog za obnovo upravnega postopka utemeljeno zavrgel, ker predloga ni mogoče vložiti zoper sklep, s katerim je toženec zavrgel tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker je bilo o tej pravici že pravnomočno zavrnilno odločeno (delovno razmerje je tožniku prenehalo po lastni krivdi), pa se dejansko in pravno stanje zadeve ni spremenilo (delovno razmerje bi tožniku prenehalo po izteku časa, če mu ne bi bila pogodba o zaposlitvi prej odpovedana).
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069303
ZTSPOZ člen 93, 93/1. ZOZP člen 25, 26, 27. BCHSV člen 33.
zavarovalna vsota – uporaba prava - subrogacija
Po 33. členu Konvencije o socialni varnosti pride odškodninski zahtevek na nosilca zavarovanja po zanj veljavnih predpisih, kar pomeni, da je glede vprašanja obsega pravic zavoda za socialno zavarovanje in pogojev, pod katerimi lahko uveljavlja odškodnino proti tretjemu, treba uporabiti predpise države, ki veljajo za nosilca, ki uveljavlja tako pravico. V novem sojenju je sodišče prve stopnje sledilo tem napotkom pritožbenega sodišča in na podlagi poizvedb pri Zveznem Švicarskem uradu za pravosodje presodilo, da subrogacija nastopi v trenutku nastanka škodnega dogodka.
plača – dodatek za delovno dobo – odpoved pravici – minimum pravic – pogodbena kazen
ZDR je pravico do dodatka za delovno dobo, ki je bila do njegove uveljavitve urejena v kolektivnih pogodbah, dvignil na nivo zakonske ureditve. Tako je dodatek za delovno dobo z uveljavitvijo ZDR postal obvezen, zakonsko predpisan del plače, ki se mu delavec ne more odpovedati niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu pravica do dodatka za delovno dobo ne pripada,.
Toženec pri odločitvi o tožnikovi pravici do starostne pokojnine ni pravnomočno odločil o znesku, ki ga je tožniku v letu 1992 izplačal delodajalec, zato pri zahtevi tožnika, da mu na podlagi naknadno pridobljenih podatkov ponovno izračuna višino pokojninske osnove in mu ponovno odmeri pokojnino, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, temveč gre za odločitev o višini pokojninske osnove na podlagi dejstev, ki še niso bila predmet vsebinskega preizkusa pri tožencu.
izredna občinska socialna pomoč – stroški postopka
Tožnica, ki izredno občinsko socialno pomoč uveljavlja zaradi nabave kurilnega olja, plačilo zaostalih položnic, zdravljenje in prehrano, do te pomoči ni upravičena, ker ne gre za izjemno težke razmere, kar kot pogoj za priznanje pomoči določa občinski pravilnik, temveč za materialno ogroženost.
V sporu glede izredne občinske socialne pomoči, kjer kot toženec nastopa občina, toženec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
preživljanje zakonca – preživninska obveznost zakonca – težje zaposljiva oseba
Preživnine se ne določi le v primeru, ko gre za popolnoma dela nezmožnega in nepreskrbljenega zakonca, pač pa tudi v primerih, ko se zaradi razpada zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega izmed zakoncev poslabša in ima tako ob razpadu zveze pravico do približno enakega standarda, kot ga je užival v trajanju zakonske zveze, in ko prognoza zdravstvenih težav zakonca, ki so trajne narave, ni ugodna.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065750
OZ člen 569, 569/1. ZPP člen 286b.
posojilna pogodba – vračilo denarja – ponarejena listina – dokaz z izvedencem – popolnost izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca – posredno izvedeni dokazi z zaslišanjem prič in strank.
Tožnik, ki je sam pristal na posredno oceno izvedenih dokazov, postopanja sodišča pa niti ni grajal, s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
spor majhne vrednosti – zatrjevana dejstva – razpravno načelo – splošno znana dejstva – sprememba firme pravdne stranke
Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.
denacionalizacija – odplačna pridobitev nepremičnine – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Država je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062497
OZ člen 179. ZPP člen 102, 115, 151, 152, 286b. ZZVZZ člen 80a.
dokazna ocena sodišča prve stopnje – negativna vrednostna sodba – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime – neopravičen izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – pravočasno grajanje procesnih napak – plačilo stroškov tolmača
Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.
ZGD-1 člen 135, 135/1. ZSReg člen 29, 34, 34/1, 34/1-4.
komanditna družba – vpis spremembe komplementarja – materialne predpostavke za vpis
Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068206
OZ člen 6, 18, 190, 220, 766, 771.
mandat – oprava poslov – zamuda mandatarja – pobot v pravdi – pravočasnost ugovora zaradi pobota – stroški solastne stvari – soglasje solastnika – odsotnost soglasja – nujna in potrebna gestija – pravica do povračila stroškov – neupravičena obogatitev
Dogovor solastnikov, da s solastno stvarjo razpolaga zgolj eden izmed njih in da mora doseženo korist razdeliti v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, gre opredeliti kot mandatno pogodbo. Mandatar pa mora o opravljenem poslu podati račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, sicer pride v zamudo.
Samo poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal kot je treba, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo.
Tožničina obogatitev ne more biti avtomatično enaka delu stroškom, ki bi sicer odpadli nanjo, če bi k popravilu strehe dala soglasje oziroma če bi bila zavezana k njihovemu povračilu na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak mora biti konkretizirana.