zamudna sodba – pritožba – pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se zamudne sodbe ne more izpodbijati s pritožbo, zaradi česar pritožbeno sodišče v tej smeri izpodbijane delne zamudne sodbe ni preizkusilo.
Toženec pri izdaji odločbe tožnici o starostni pokojnini ni razpolagal s podatki o zneskih, namenjenih za notranji odkup delnic, saj ti podatki na obrazcih M4 niso bili vsebovani. Toženec zato s pravnomočno odločbo še ni odločil o vštevanju zneskov namenjenih notranjemu odkupu delnic in niso bil del dejanskega stanu v času odločanja o priznanju pravice do starostne pokojnine.
KZ-1 člen 283, 283/4. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-3.
priprave na glavno obravnavo – ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka – obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi
Sojenje je oblastno dejanje in odraz državne suverenosti, ki mora tudi v primerih trenutne obdolženčeve nedosegljivosti vzdržati.
javni uslužbenec – plačilo za delo – dodatek k plači – stalna pripravljenost
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka za čas, za katerega je tožniku pisno odredila pripravljenost na delu, izplačala dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače, tožnik do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen, četudi je imel ves čas pri sebi službeni telefon in je bil dosegljiv za vprašanja novinarjev.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožeča stranka tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med (nižjo) ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
zamudna sodba – zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nadurno delo – povračilo stroškov – stroški za prehrano med delom
Sodišče prve stopnje je v delu, v katerem tožba ni sklepčna, utemeljeno izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Utemeljeno je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov za prehrano med delom za čas, ko tožnik ni več delal. Ker ni več delal, mu stroški prehrane med delom niso nastali in ni upravičen do povračila le-teh.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – reparacija – odškodninska odgovornost delodajalca – razlika v plači
Ob ugotovitvi, da za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, je podana odškodninska odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu. Ta razlika pripada delavcu kot odškodnina za premoženjsko škodo v višini prikrajšanja.
plača – dokazovanje – priča – substanciranje dokaznega predloga
Dokazni predlog, ki ga stranka ne substancira oziroma ne navede določno, kaj želi z njim dokazati (na primer ne pove, kaj bi izpovedala priča), se zavrne.
stanovanjski stroški – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Če etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, ne obvesti upravnika o spremembi lastninske pravice na stanovanju, se domneva, da je še vedno njegov lastnik, kljub temu da ni vpisan v zemljiško knjigo.
ZZK-1 člen 89, 89/2, 96, 148, 148-2, 148-3, 148-4, 148-5. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3, 383. ZNP člen 35, 35/1.
izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek – prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, ni vpisana v zemljiško knjigo, obstaja pa pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini v korist enega zakonca, ki je lahko podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi, je na pravdo potrebno napotiti tistega, ki zatrjuje drugačno lastniško stanje kot izhaja iz listine.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – oddaja poslovnih poročil – pravnomočnost sklepa – izpodbijanje pravnomočnosti sklepa
Pritožbena trditev, da družba ni prejela sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je sklep o izbrisu postal pravnomočen, ne vpliva na pravnomočnost sklepa. Ker je sklep o izbrisu ugotovitvenega značaja, pa so nastopili učinki pravnomočnosti takoj. Prav tako pa so neupoštevne preostale pritožbene trditve, saj z njimi družba ne more izpodbiti edinega pravno pomembnega dejstva, da je sklep o izbrisu postal pravnomočen.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.