zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
preživljanje zakonca – preživninska obveznost zakonca – težje zaposljiva oseba
Preživnine se ne določi le v primeru, ko gre za popolnoma dela nezmožnega in nepreskrbljenega zakonca, pač pa tudi v primerih, ko se zaradi razpada zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega izmed zakoncev poslabša in ima tako ob razpadu zveze pravico do približno enakega standarda, kot ga je užival v trajanju zakonske zveze, in ko prognoza zdravstvenih težav zakonca, ki so trajne narave, ni ugodna.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
spor majhne vrednosti – zatrjevana dejstva – razpravno načelo – splošno znana dejstva – sprememba firme pravdne stranke
Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062497
OZ člen 179. ZPP člen 102, 115, 151, 152, 286b. ZZVZZ člen 80a.
dokazna ocena sodišča prve stopnje – negativna vrednostna sodba – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime – neopravičen izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – pravočasno grajanje procesnih napak – plačilo stroškov tolmača
Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe – odklanjanje pomoči
Toženka ne nudi pomoči tožnici, vendar je to iz razlogov, ki so na strani tožnice in ne same toženke. Ta zato pogodbe ne krši, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi lahko pripeljali do razveze pogodbe.
denacionalizacija – odplačna pridobitev nepremičnine – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Država je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.
ZZK – 1 člen 29, 30, 148, 148/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/4, 14 in 16. ZSKZG člen 16, 16a, 16a/1.
pogoji za dovolitev vpisa – kmetijska zemljišča – sprememba kmetijskega zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče – vknjižba lastninske pravice na ime občine
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljeno oprlo na določbo 1. odst. 16.a čl. ZSKZG. V skladu z avtentično razlago se navedena določba razlaga tako, da se na neodplačen način prenesejo v last občine tista zemljišča, za katera je občina do 20.7.2004 na občinskem svetu sprejela ustrezne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planov, s katerimi je ta zemljišča namenila za graditev objektov.
Nepravilna je razlaga določb ZSKZG, da sta sporni parceli postali last Republike Slovenije na podlagi samega zakona že leta 1993, ne glede na to, da vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije ni bil izveden. Omenjena kasnejša določba 16.a čl. ZSKZG je spremenila prejšnjo ureditev (lex posterior derogat lex interior). V korist občin je na novo določila, da zemljišča na neodplačen način preidejo v last občine, pod navedenimi pogoji. Ob jasni določbi navedenega zakona je torej republika, ki ob povedanem ni pridobila lastninske pravice neposredno na podlagi določb ZSKZG, izgubila vse možnosti postati lastnica predmetnih nepremičnin.
ničnost pogodbe – promet z nepremičninami – brezplačna odsvojitev delov premoženja občine
Razlogi, da je tožena stranka z nepremičnino razpolagala v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o prometu z nepremičninami zadoščajo za pravilnost odločitve prvostopnega sodišča o ničnosti pogodbe o neodplačnem prenosu lastninske pravice.
Drugotožena stranka ni profesionalno opravljala svoje obveznosti vzdrževanja sporne ceste v zimskem času. V posledici tega je prišlo do zdrsa tožnice in posledično njene poškodbe ter je tako vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem drugotožene stranke in škodo, ki jo je tožnica utrpela, izkazana.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pooblastilo za izredno pravno sredstvo
Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.
Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.
Med skupno premoženje zakoncev, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze spadajo tudi prihranki, ki obstajajo v času razveze zakonske zveze. Četudi tožnica navaja, da sta s tožencem pridobivala skupno premoženje tudi v obliki skupnih deviznih prihrankov ter da je toženec s prihranki po razvezi zakonske zveze sam razpolagal, pa manjkajo pravno pomembna dejstva, v kakšni obliki so prihranki obstajali ob prenehanju zakonske zveze.