CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068206
OZ člen 6, 18, 190, 220, 766, 771.
mandat – oprava poslov – zamuda mandatarja – pobot v pravdi – pravočasnost ugovora zaradi pobota – stroški solastne stvari – soglasje solastnika – odsotnost soglasja – nujna in potrebna gestija – pravica do povračila stroškov – neupravičena obogatitev
Dogovor solastnikov, da s solastno stvarjo razpolaga zgolj eden izmed njih in da mora doseženo korist razdeliti v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, gre opredeliti kot mandatno pogodbo. Mandatar pa mora o opravljenem poslu podati račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, sicer pride v zamudo.
Samo poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal kot je treba, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo.
Tožničina obogatitev ne more biti avtomatično enaka delu stroškom, ki bi sicer odpadli nanjo, če bi k popravilu strehe dala soglasje oziroma če bi bila zavezana k njihovemu povračilu na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak mora biti konkretizirana.
komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
Navedbe pritožnika, da F. M., d.o.o., ni imelo nobenega razmerja z upnikom, so za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi pri poslovnem deležu družbenice povsem nerelevantnega pomena, saj se sklep o izvršbi ne nanaša na terjatev upnika do navedene družbe, temveč upnika do dolžnice B. K.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062529
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prekinitev postopka – razlog za prekinitev postopka – predhodno vprašanje – regresni zahtevek delodajalca proti delavcu
Razlog za prekinitev postopka je podan le v primeru, če gre za vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja oziroma ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Pri ugotovitvi obstoja in višine škode, ki jo oškodovanka terja od toženke (tu tožnice) iz naslova odgovornosti za delavca, gre za (golo) dejstvo, ki tako ne more biti razlog za prekinitev obravnavanega postopka, v katerem tožnica regresira od toženca škodo, ki sploh še ni bila povrnjena, kaj šele da bi zapadla. Ker tožnica še ni povrnila škode oškodovanki, se njen regresni zahtevek do delavca še ni mogel roditi, kar kaže na to, da je tožba za plačilo 42.436,05 EUR vložena preuranjeno in tako nesklepčna, kar pa ne more biti razlog za prekinitev postopka, pač pa kvečjemu razlog za zavrnitev zahtevka.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
spor majhne vrednosti – zatrjevana dejstva – razpravno načelo – splošno znana dejstva – sprememba firme pravdne stranke
Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe – odklanjanje pomoči
Toženka ne nudi pomoči tožnici, vendar je to iz razlogov, ki so na strani tožnice in ne same toženke. Ta zato pogodbe ne krši, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi lahko pripeljali do razveze pogodbe.
ZZK-1 člen 89, 89/2, 96, 148, 148-2, 148-3, 148-4, 148-5. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3, 383. ZNP člen 35, 35/1.
izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek – prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067608
ZDen člen 72. ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 378.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine – dokaz z izvedencem – zamudne obresti
Pri zahtevku po 72. členu ZDEN gre za nadomestilo tiste (izgubljene) koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDEN še ni mogel in ne koristi, ki jo jo je v tem času dosegel zavezanec. Vprašanje obogatitve na strani zavezane stranke za plačilo uveljavljane odškodnine niti ni pomembno.
Tudi pri presoji zahtevkov po 72. členu ZDen, ki jih je sodna praksa uvrstila med nečiste denarne terjatve, so se zamudne obresti od prisojene odškodnine, ki se je izračunavala po razmerah (cenah) ob sojenju, priznavale od izdaje sodbe dalje. Z uveljavitvijo ZPOMZO-A, ki je ločil prave zamudne obresti od valorizacijskih, pa je bilo ponovno mogoče priznavati zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude (vendar do uveljavitve ZPOMZO-1 samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih). Pritožbeno sodišče meni, da sicer ni nobenega razloga, da se načelno pravno mnenje ne bi nanašalo tudi na zahtevke po 72. členu ZDen, je pa potrebno le tega upoštevati tako kot se glasi.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – vpis v kazensko evidenco
Sodišče ne more mimo določbe 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki sodišču ne dovoljuje, da bi začelo postopek odpusta obveznosti v primeru, če kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, še ni izbrisano. Iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij izhaja, da je kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik obsojen, v kazensko evidenco še vpisano.
Pritožbene trditve, da je upnik v izvršilnem postopku predlagal odlog izvršbe ter trditev, da je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o drugačnem poplačilu in da dolg posledično še ni zapadel, so v postopku, ko se odloča le o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke, neupoštevne.
Ker vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno, se v zvezi s tem uporablja ZNP. Po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Življenjsko in logično je, da tožnika s tožencem ne bi sklenila darilne pogodbe, če ne bi bil njun zet. Dejstvo sklenjene zakonske zveze med tožencem in hčerko tožencev je bilo torej odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, ni vpisana v zemljiško knjigo, obstaja pa pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini v korist enega zakonca, ki je lahko podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi, je na pravdo potrebno napotiti tistega, ki zatrjuje drugačno lastniško stanje kot izhaja iz listine.