Med skupno premoženje zakoncev, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze spadajo tudi prihranki, ki obstajajo v času razveze zakonske zveze. Četudi tožnica navaja, da sta s tožencem pridobivala skupno premoženje tudi v obliki skupnih deviznih prihrankov ter da je toženec s prihranki po razvezi zakonske zveze sam razpolagal, pa manjkajo pravno pomembna dejstva, v kakšni obliki so prihranki obstajali ob prenehanju zakonske zveze.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - pooblastilo za izredno pravno sredstvo
Po 3. odstavku 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Načelo zakonitosti terja, da se v takih situacijah omogoči preizkus pravilnosti procesne odločitve.
Po 2. odstavku 95. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, 19. členom ZSReg in 429. členom ZFPPIPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo zastopa. Če tega ne stori, sodišče skladno s 5. odstavkom 98. člena ZPP pravno sredstvo zavrže.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – oddaja poslovnih poročil – pravnomočnost sklepa – izpodbijanje pravnomočnosti sklepa
Pritožbena trditev, da družba ni prejela sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je sklep o izbrisu postal pravnomočen, ne vpliva na pravnomočnost sklepa. Ker je sklep o izbrisu ugotovitvenega značaja, pa so nastopili učinki pravnomočnosti takoj. Prav tako pa so neupoštevne preostale pritožbene trditve, saj z njimi družba ne more izpodbiti edinega pravno pomembnega dejstva, da je sklep o izbrisu postal pravnomočen.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, ni vpisana v zemljiško knjigo, obstaja pa pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini v korist enega zakonca, ki je lahko podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi, je na pravdo potrebno napotiti tistega, ki zatrjuje drugačno lastniško stanje kot izhaja iz listine.
preživljanje zakonca – preživninska obveznost zakonca – težje zaposljiva oseba
Preživnine se ne določi le v primeru, ko gre za popolnoma dela nezmožnega in nepreskrbljenega zakonca, pač pa tudi v primerih, ko se zaradi razpada zakonske zveze socialni in premoženjski položaj enega izmed zakoncev poslabša in ima tako ob razpadu zveze pravico do približno enakega standarda, kot ga je užival v trajanju zakonske zveze, in ko prognoza zdravstvenih težav zakonca, ki so trajne narave, ni ugodna.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Življenjsko in logično je, da tožnika s tožencem ne bi sklenila darilne pogodbe, če ne bi bil njun zet. Dejstvo sklenjene zakonske zveze med tožencem in hčerko tožencev je bilo torej odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe – odklanjanje pomoči
Toženka ne nudi pomoči tožnici, vendar je to iz razlogov, ki so na strani tožnice in ne same toženke. Ta zato pogodbe ne krši, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi lahko pripeljali do razveze pogodbe.
ZZK-1 člen 89, 89/2, 96, 148, 148-2, 148-3, 148-4, 148-5. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3, 383. ZNP člen 35, 35/1.
izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek – prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062497
OZ člen 179. ZPP člen 102, 115, 151, 152, 286b. ZZVZZ člen 80a.
dokazna ocena sodišča prve stopnje – negativna vrednostna sodba – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime – neopravičen izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – pravočasno grajanje procesnih napak – plačilo stroškov tolmača
Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnica kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Nova dolžnica za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala in zato se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper njo le v primeru, če bi se dedovanju odpovedala.
Nova dolžnica na podlagi izpodbijanega sklepa vstopa v fazo postopka, ko je bila izvršba le dovoljena in je njen položaj takšen, da se mu kot dedinja ne more upirati, saj doslej opravljena procesna dejanja v njene pravice ne posegajo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – vpis v kazensko evidenco
Sodišče ne more mimo določbe 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki sodišču ne dovoljuje, da bi začelo postopek odpusta obveznosti v primeru, če kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, še ni izbrisano. Iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij izhaja, da je kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik obsojen, v kazensko evidenco še vpisano.
Pritožbene trditve, da je upnik v izvršilnem postopku predlagal odlog izvršbe ter trditev, da je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o drugačnem poplačilu in da dolg posledično še ni zapadel, so v postopku, ko se odloča le o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke, neupoštevne.
Ker vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno, se v zvezi s tem uporablja ZNP. Po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške.
ZZK – 1 člen 29, 30, 148, 148/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/4, 14 in 16. ZSKZG člen 16, 16a, 16a/1.
pogoji za dovolitev vpisa – kmetijska zemljišča – sprememba kmetijskega zemljišča v nezazidano stavbno zemljišče – vknjižba lastninske pravice na ime občine
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljeno oprlo na določbo 1. odst. 16.a čl. ZSKZG. V skladu z avtentično razlago se navedena določba razlaga tako, da se na neodplačen način prenesejo v last občine tista zemljišča, za katera je občina do 20.7.2004 na občinskem svetu sprejela ustrezne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planov, s katerimi je ta zemljišča namenila za graditev objektov.
Nepravilna je razlaga določb ZSKZG, da sta sporni parceli postali last Republike Slovenije na podlagi samega zakona že leta 1993, ne glede na to, da vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije ni bil izveden. Omenjena kasnejša določba 16.a čl. ZSKZG je spremenila prejšnjo ureditev (lex posterior derogat lex interior). V korist občin je na novo določila, da zemljišča na neodplačen način preidejo v last občine, pod navedenimi pogoji. Ob jasni določbi navedenega zakona je torej republika, ki ob povedanem ni pridobila lastninske pravice neposredno na podlagi določb ZSKZG, izgubila vse možnosti postati lastnica predmetnih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062508
URS člen 26. ZOR člen 154, 158, 172, 172/1. ZPP člen 164, 165, 165/2. ZUP člen 214.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - prepoved prodaje živila brez ustreznih dokazil o neoporečnosti - prepoved prodaje živil z vsebnostjo mamil - stroški postopka - pravočasno uveljavljanje stroškov pri vmesni sodbi - protipravnost ravnanja državnega organa
Družba ni smela v napitek dodajati kanaboidnih komponent iz razloga, ker je bila ta snov na podlagi Odločbe o seznamu mamil na seznamu prepovedanih substanc. Edino sprejemljivo je bilo na podlagi tega ravnanje inšpekcije, ki je družbi prepovedala dodajanje mamila v živilski produkt, ki bi bil v prosti prodaji. Inšpektorju ni preostalo drugega, kot da prepove prodajo produkta, ki bi pod svoje sestavine na deklaraciji vključeval tudi sestavino, ki je na seznamu mamil.