ničnost pogodbe – promet z nepremičninami – brezplačna odsvojitev delov premoženja občine
Razlogi, da je tožena stranka z nepremičnino razpolagala v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o prometu z nepremičninami zadoščajo za pravilnost odločitve prvostopnega sodišča o ničnosti pogodbe o neodplačnem prenosu lastninske pravice.
komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
Navedbe pritožnika, da F. M., d.o.o., ni imelo nobenega razmerja z upnikom, so za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi pri poslovnem deležu družbenice povsem nerelevantnega pomena, saj se sklep o izvršbi ne nanaša na terjatev upnika do navedene družbe, temveč upnika do dolžnice B. K.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067608
ZDen člen 72. ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 378.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – višina odškodnine – dokaz z izvedencem – zamudne obresti
Pri zahtevku po 72. členu ZDEN gre za nadomestilo tiste (izgubljene) koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDEN še ni mogel in ne koristi, ki jo jo je v tem času dosegel zavezanec. Vprašanje obogatitve na strani zavezane stranke za plačilo uveljavljane odškodnine niti ni pomembno.
Tudi pri presoji zahtevkov po 72. členu ZDen, ki jih je sodna praksa uvrstila med nečiste denarne terjatve, so se zamudne obresti od prisojene odškodnine, ki se je izračunavala po razmerah (cenah) ob sojenju, priznavale od izdaje sodbe dalje. Z uveljavitvijo ZPOMZO-A, ki je ločil prave zamudne obresti od valorizacijskih, pa je bilo ponovno mogoče priznavati zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude (vendar do uveljavitve ZPOMZO-1 samo kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih). Pritožbeno sodišče meni, da sicer ni nobenega razloga, da se načelno pravno mnenje ne bi nanašalo tudi na zahtevke po 72. členu ZDen, je pa potrebno le tega upoštevati tako kot se glasi.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067689
SPZ člen 60. OZ člen 50.
pridobitev lastninske pravice na premičnini – navidezna pogodba – komisionar – navidezni kupec – slamnati kupec – prodajna pogodba – zaslišanje prič v drugem postopku
Prodajna pogodba, pri kateri ni navidezna vsebina, temveč ni v skladu z resničnostjo le oseba enega pogodbenika, je pogodba z navideznim oziroma slamnatim kupcem. OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Pri pogodbi z navideznim kupcem gre za dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zaveza navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca). Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. Gre le za to, da navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec iz pogodbe. To postane navidezni kupec, ki koristi kot že obrazloženo prenese na dejanskega gospodarja posla na podlagi obligacijske zaveze. Glede na navedeno prvo razmerje (pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem) privede do pridobitve lastninske pravice v korist navideznega kupca, drugo razmerje (dogovor med navideznim in resničnim kupcem) pa ima za posledico pravico resničnega kupca terjati od navideznega kupca prenos te pravice. Če do prenosa omenjene pravice nikoli ne pride, resnični kupec nikoli ne postane lastnik.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – bodoča škoda – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tudi samo dejstvo, da bo zaradi odstranitve OSM materiala potrebna še ena operacija, ne omogoča zaključka, da gre za (bodočo nepremoženjsko) škodo, ki bi jo prvo sodišče lahko upoštevalo (ob zaključku sojenja) pri odmeri denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin. Čeprav je iz zdravniškega izvida z dne 01. 04. 2009 razvidno, da je odstranitev OSM materiala iz levega zapestja predvidena v naslednjem letu, pa ni gotovo, kot pravilno opozarja toženka, da se bo tožnica za to tudi odločila. Po normalnem teku stvari tako ni zagotovo pričakovati, da bo bodoča škoda nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062497
OZ člen 179. ZPP člen 102, 115, 151, 152, 286b. ZZVZZ člen 80a.
dokazna ocena sodišča prve stopnje – negativna vrednostna sodba – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime – neopravičen izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – pravočasno grajanje procesnih napak – plačilo stroškov tolmača
Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
Stanje perona kot dela železniške postaje ne spada v „uporabo vlaka“ in torej odgovornost po zavarovalni pogodbi ni zavarovana pri toženi stranki. Ker pa tega zavarovanja ni, tožena stranka kot zavarovalnica ni odgovorna za v tej pravdi vtoževano odškodnino.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Življenjsko in logično je, da tožnika s tožencem ne bi sklenila darilne pogodbe, če ne bi bil njun zet. Dejstvo sklenjene zakonske zveze med tožencem in hčerko tožencev je bilo torej odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
ZGD-1 člen 135, 135/1. ZSReg člen 29, 34, 34/1, 34/1-4.
komanditna družba – vpis spremembe komplementarja – materialne predpostavke za vpis
Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.