odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072391
ZIZ člen 239, 260.
predlog za izdajo predhodne odredbe – ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe – izbris družbe iz sodnega registra – izvršljivost
Upnik ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s predlogom za izdajo predhodne odredbe, to je ustanovitve zastavne pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi N. d.o.o., saj je ta družba prenehala obstajati.
res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - istovetnost tožbenega zahtevka
Pri presoji, ali gre za istovetna tožbena zahtevka, ni relevantno, da so navedbe tožnikov, ko utemeljujejo svoj zahtevek, med pravdama različne, ker je pravno pomemben le dejanski temelj zahtevka, ne pa njegovo pojasnjevanje in utemeljevanje.
Pritožbene trditve, da je upnik v izvršilnem postopku predlagal odlog izvršbe ter trditev, da je bil med upnikom in dolžnikom sklenjen dogovor o drugačnem poplačilu in da dolg posledično še ni zapadel, so v postopku, ko se odloča le o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke, neupoštevne.
Ker vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno, se v zvezi s tem uporablja ZNP. Po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške.
denarna kazen – žalitev sodišča – žalitev sodišča v vlogi – žaljiva vloga – varovanje ugleda in avtoritete sodstva
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnica kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Nova dolžnica za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala in zato se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper njo le v primeru, če bi se dedovanju odpovedala.
Nova dolžnica na podlagi izpodbijanega sklepa vstopa v fazo postopka, ko je bila izvršba le dovoljena in je njen položaj takšen, da se mu kot dedinja ne more upirati, saj doslej opravljena procesna dejanja v njene pravice ne posegajo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – vpis v kazensko evidenco
Sodišče ne more mimo določbe 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki sodišču ne dovoljuje, da bi začelo postopek odpusta obveznosti v primeru, če kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, še ni izbrisano. Iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij izhaja, da je kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik obsojen, v kazensko evidenco še vpisano.
komanditna družba – vključitev novega družbenika – sprememba družbene pogodbe – komplementar – odpoved družbenika – pogodbena svoboda
Po 137. členu ZGD-1 se pravna razmerja med družbeniki urejajo z družbeno pogodbo. Ker način prenehanja družbeništva v družbeni pogodbi predlagatelja ni določen, se posledično po 2. odstavku 135. člena ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo. Do spremembe družbenikov pri družbi z neomejeno odgovornostjo pa lahko pride bodisi s pristopom novih članov, pri čemer je nujna sklenitev nove družbene pogodbe, katere podpisnik je tudi novi družbenik, bodisi z izločitvijo posameznega družbenika oziroma z družbenikovo odpovedjo družbene pogodbe.
Za vključitev novega družbenika v komanditno družbo je nujno potrebna sprememba družbene pogodbe in njegovo soglasje za vstop v družbo. Novega komplementarja komanditne družbe ne moreta kar določiti dosedanja družbenika brez njegovega soglasja.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – oddaja poslovnih poročil – pravnomočnost sklepa – izpodbijanje pravnomočnosti sklepa
Pritožbena trditev, da družba ni prejela sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je sklep o izbrisu postal pravnomočen, ne vpliva na pravnomočnost sklepa. Ker je sklep o izbrisu ugotovitvenega značaja, pa so nastopili učinki pravnomočnosti takoj. Prav tako pa so neupoštevne preostale pritožbene trditve, saj z njimi družba ne more izpodbiti edinega pravno pomembnega dejstva, da je sklep o izbrisu postal pravnomočen.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062529
ZPP člen 13, 206, 206/1. OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prekinitev postopka – razlog za prekinitev postopka – predhodno vprašanje – regresni zahtevek delodajalca proti delavcu
Razlog za prekinitev postopka je podan le v primeru, če gre za vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Predmet predhodnega vprašanja je lahko le ugotavljanje, ali obstaja oziroma ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nobenem primeru ne gre za predhodno vprašanje, če je treba ugotoviti obstoj ali neobstoj določenih dejstev.
Pri ugotovitvi obstoja in višine škode, ki jo oškodovanka terja od toženke (tu tožnice) iz naslova odgovornosti za delavca, gre za (golo) dejstvo, ki tako ne more biti razlog za prekinitev obravnavanega postopka, v katerem tožnica regresira od toženca škodo, ki sploh še ni bila povrnjena, kaj šele da bi zapadla. Ker tožnica še ni povrnila škode oškodovanki, se njen regresni zahtevek do delavca še ni mogel roditi, kar kaže na to, da je tožba za plačilo 42.436,05 EUR vložena preuranjeno in tako nesklepčna, kar pa ne more biti razlog za prekinitev postopka, pač pa kvečjemu razlog za zavrnitev zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062497
OZ člen 179. ZPP člen 102, 115, 151, 152, 286b. ZZVZZ člen 80a.
dokazna ocena sodišča prve stopnje – negativna vrednostna sodba – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime – neopravičen izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – pravočasno grajanje procesnih napak – plačilo stroškov tolmača
Ne gre za to, da bi morala biti iz zdravniškega potrdila razvidna diagnoza, moralo pa bi biti iz njega razvidno, da je šlo za nepredvidljivo in nenadno bolezen ali poškodbo, ki je tožencu preprečila prihod na sodišče in sodelovanje v procesnem dejanju.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru, ko nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, ni vpisana v zemljiško knjigo, obstaja pa pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini v korist enega zakonca, ki je lahko podlaga za vknjižbo v zemljiški knjigi, je na pravdo potrebno napotiti tistega, ki zatrjuje drugačno lastniško stanje kot izhaja iz listine.
ničnost pogodbe – promet z nepremičninami – brezplačna odsvojitev delov premoženja občine
Razlogi, da je tožena stranka z nepremičnino razpolagala v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o prometu z nepremičninami zadoščajo za pravilnost odločitve prvostopnega sodišča o ničnosti pogodbe o neodplačnem prenosu lastninske pravice.
zavarovalnina – metoda merjenja gibljivosti - invalidnina
Izvedenec dr. A. je uporabil metodo ocene gibljivosti, ki je izrecno predpisana v tabeli zavarovalnice, izvedenka dr. D. pa ne. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenca, saj je tožnik vtoževal invalidnino na podlagi zavarovalne pogodbe.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Življenjsko in logično je, da tožnika s tožencem ne bi sklenila darilne pogodbe, če ne bi bil njun zet. Dejstvo sklenjene zakonske zveze med tožencem in hčerko tožencev je bilo torej odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe.