prepozna pritožba v nepravdnem postopku – obravnavanje prepozne pritožbe – zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056216
ZDen člen 88. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 1, 13, 339, 339/2, 339/2-14.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičninami – ničnost prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – možnost izključitve vrnitve v naravi – predhodno vprašanje
Sodišče, ki v pravdnem postopku odloča o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla na podlagi določbe 88. člena ZDen, ni vezano na bodoči izid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Pogodba, ki je sklenjena v času po uveljavitvi ZDen v primeru, ko obstaja možnost vrnitve podržavljenega premoženja v naravi v skladu z omenjenim zakonom oziroma ko takšna možnost ni že izključena, je nepogojno oziroma avtomatično nična. Neveljavnost zavezovalnega pravnega posla glede na načelo kavzalnosti povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in s tem takojšnjo neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo. Tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj mora zato trpeti učinke neveljavnega oziroma ničnega pravnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0069307
ZOR člen 210, 210/4, 219. OZ člen 62. ZTLR člen 38.
neupravičena pridobitev – condictio causa data causa non secuta – vzdrževanje državnih cest
Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka - aktivni družbenik – nadaljevanje pravde z družbenikom
Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.
stanovanjski stroški – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Če etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, ne obvesti upravnika o spremembi lastninske pravice na stanovanju, se domneva, da je še vedno njegov lastnik, kljub temu da ni vpisan v zemljiško knjigo.
Med skupno premoženje zakoncev, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze spadajo tudi prihranki, ki obstajajo v času razveze zakonske zveze. Četudi tožnica navaja, da sta s tožencem pridobivala skupno premoženje tudi v obliki skupnih deviznih prihrankov ter da je toženec s prihranki po razvezi zakonske zveze sam razpolagal, pa manjkajo pravno pomembna dejstva, v kakšni obliki so prihranki obstajali ob prenehanju zakonske zveze.
izpraznitev stanovanja – uporabnina – presoja nezakonitosti bivanja v stanovanju.
Ni pravno pomembno, ali je bila toženka obsojena zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj za nezakonito uporabo stanovanja zadošča, da toženka z lastnikom ni imela sklenjene najemne pogodbe. To dejstvo v postopku niti ni sporno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065750
OZ člen 569, 569/1. ZPP člen 286b.
posojilna pogodba – vračilo denarja – ponarejena listina – dokaz z izvedencem – popolnost izvedenskega mnenja – postavitev novega izvedenca – posredno izvedeni dokazi z zaslišanjem prič in strank.
Tožnik, ki je sam pristal na posredno oceno izvedenih dokazov, postopanja sodišča pa niti ni grajal, s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062508
URS člen 26. ZOR člen 154, 158, 172, 172/1. ZPP člen 164, 165, 165/2. ZUP člen 214.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - prepoved prodaje živila brez ustreznih dokazil o neoporečnosti - prepoved prodaje živil z vsebnostjo mamil - stroški postopka - pravočasno uveljavljanje stroškov pri vmesni sodbi - protipravnost ravnanja državnega organa
Družba ni smela v napitek dodajati kanaboidnih komponent iz razloga, ker je bila ta snov na podlagi Odločbe o seznamu mamil na seznamu prepovedanih substanc. Edino sprejemljivo je bilo na podlagi tega ravnanje inšpekcije, ki je družbi prepovedala dodajanje mamila v živilski produkt, ki bi bil v prosti prodaji. Inšpektorju ni preostalo drugega, kot da prepove prodajo produkta, ki bi pod svoje sestavine na deklaraciji vključeval tudi sestavino, ki je na seznamu mamil.
ZGD-1 člen 135, 135/1. ZSReg člen 29, 34, 34/1, 34/1-4.
komanditna družba – vpis spremembe komplementarja – materialne predpostavke za vpis
Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068206
OZ člen 6, 18, 190, 220, 766, 771.
mandat – oprava poslov – zamuda mandatarja – pobot v pravdi – pravočasnost ugovora zaradi pobota – stroški solastne stvari – soglasje solastnika – odsotnost soglasja – nujna in potrebna gestija – pravica do povračila stroškov – neupravičena obogatitev
Dogovor solastnikov, da s solastno stvarjo razpolaga zgolj eden izmed njih in da mora doseženo korist razdeliti v skladu z njihovimi solastniškimi deleži, gre opredeliti kot mandatno pogodbo. Mandatar pa mora o opravljenem poslu podati račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, sicer pride v zamudo.
Samo poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal kot je treba, ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi tega posla prevzel nase, da prevzame vse obveznosti, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in pa nastalo škodo.
Tožničina obogatitev ne more biti avtomatično enaka delu stroškom, ki bi sicer odpadli nanjo, če bi k popravilu strehe dala soglasje oziroma če bi bila zavezana k njihovemu povračilu na podlagi poslovodstva brez naročila, ampak mora biti konkretizirana.
Napačno je stališče, da je način poplačila upnika bodoče negotovo dejstvo ter zato tožena stranka ne more uspeti z ugovorom, da upnik z izpodbijanim pravnim poslom ne bi bil prikrajšan zaradi predhodne velike obremenjenosti nepremičnine. Gre za relevantne okoliščine, ki vplivajo na vzročno zvezo med izpodbijanim pravnim poslom in prikrajšanjem upnika in jih je mogoče ugotoviti s stopnjo takšnega prepričanja, da bi argumenti s svojo trdnostjo prepričali razumnega človeka.
Pogodba med strankama je bila vsaj delno odplačna, to pa pomeni, da v tem obsegu posel tudi ne more biti izpodbojen.
odobritev centra za socialno delo za prenos lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice
S pravnomočnostjo sodbe, s katero je predlagatelj izposloval izstavitev zahtevanega zemljiškoknjižnega dovolila od nasprotnega udeleženca, velja za izpolnjeno dolžnost nasprotnega udeleženca, da poda izjavo, s katero izrecno in brezpogojno dovoli predlagatelju vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini. To pa še ne pomeni, da predlagatelju zato ni treba izpolniti tistih pogojev za vknjižbo, ki jih določa ZZK-1. Predlagatelj se v nobenem primeru ne more izogniti predpisani odobritvi svojega nakupa nepremičnine nasprotnega udeleženca. Soglasje centra za socialno delo je namreč pogoj za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Stanje perona kot dela železniške postaje ne spada v „uporabo vlaka“ in torej odgovornost po zavarovalni pogodbi ni zavarovana pri toženi stranki. Ker pa tega zavarovanja ni, tožena stranka kot zavarovalnica ni odgovorna za v tej pravdi vtoževano odškodnino.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – oddaja poslovnih poročil – pravnomočnost sklepa – izpodbijanje pravnomočnosti sklepa
Pritožbena trditev, da družba ni prejela sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je sklep o izbrisu postal pravnomočen, ne vpliva na pravnomočnost sklepa. Ker je sklep o izbrisu ugotovitvenega značaja, pa so nastopili učinki pravnomočnosti takoj. Prav tako pa so neupoštevne preostale pritožbene trditve, saj z njimi družba ne more izpodbiti edinega pravno pomembnega dejstva, da je sklep o izbrisu postal pravnomočen.
Drugotožena stranka ni profesionalno opravljala svoje obveznosti vzdrževanja sporne ceste v zimskem času. V posledici tega je prišlo do zdrsa tožnice in posledično njene poškodbe ter je tako vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem drugotožene stranke in škodo, ki jo je tožnica utrpela, izkazana.
dokazni postopek – domneva priznanja pravno relevantnih dejstev
Protispisen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na listino v tujem jeziku in sicer na situacijo z dne 21. 11. 2006. Prvostopenjsko sodišče namreč navedene situacije dokazno ni presojalo, saj je ugotovilo, da je bila situacija v znesku 19.150,00 EUR izstavljena za opravljena dela na objektu B. s. P. C. na podlagi po toženi stranki neprerekanih trditev tožeče stranke. Skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP je zato utemeljeno navedeno dejstvo štelo za po toženi stranki priznano in posledično med pravdnima strankama nesporno.
Izjava o odpovedi dediščini se ne more preklicati.
Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Zmota mora biti opravičljiva. Izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče, še posebej ne prvič v pritožbi zoper sklep zapuščinskega sodišča, temveč je za to potrebna pravda.