URS člen 5, 5/1, 64. ZFO člen 26, 26/7. OZ člen 376, 1060.
financiranje dvojezičnosti – financiranje občin – izvajanje pravic manjšin – zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna
Občine so upravičene od države zahtevati plačilo za financiranje dvojezičnosti in za izvajanje ustavnih pravic italijanske in madžarske manjšine. Vendar pa ZFO ni postavil nobenih konkretnih meril glede zneska, ki ga lahko zahteva posamezna občina. Zaradi tega lahko občina zahteva le nadomestilo potrebnih izdatkov, ki nastanejo v korist manjšin.
Izjava o odpovedi dediščini se ne more preklicati.
Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Zmota mora biti opravičljiva. Izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče, še posebej ne prvič v pritožbi zoper sklep zapuščinskega sodišča, temveč je za to potrebna pravda.
dokazni postopek – domneva priznanja pravno relevantnih dejstev
Protispisen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na listino v tujem jeziku in sicer na situacijo z dne 21. 11. 2006. Prvostopenjsko sodišče namreč navedene situacije dokazno ni presojalo, saj je ugotovilo, da je bila situacija v znesku 19.150,00 EUR izstavljena za opravljena dela na objektu B. s. P. C. na podlagi po toženi stranki neprerekanih trditev tožeče stranke. Skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP je zato utemeljeno navedeno dejstvo štelo za po toženi stranki priznano in posledično med pravdnima strankama nesporno.
V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje in za svoje navedbe predložiti dokaze. Tožena stranka je izdani začasni odredbi ugovarjala povsem na splošno in zgolj z navedbo, da verjetnost terjatve ni izkazana, ker ji tožena stranka nasprotuje po temelju in višini. Subjektivnega elementa tožena stranka niti v ugovoru, niti v pritožbi ni izpodbijala. Pritožnik si napačno razlaga, da zadošča zgolj zapis, da denarni terjatvi nasprotuje po temelju in višini. Nasprotno: svoj ugovor – če bi želel z njim uspeti - bi moral utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njegovo trditev utemeljevali, za ta dejstva pa bi moral predložiti tudi dokaze.
spor majhne vrednosti – obsežna listinska dokumentacija – poziv na dopolnitev tožbe – omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
V sklepu na popravo tožbe je sodišče prve stopnje natančno napisalo, kaj oziroma kako mora tožeča stranka tožbo popraviti oziroma dopolniti. Ni naloga sodišča, da stranko večkrat opozarja in poziva na dopolnitev. Ker pa gre za spor majhne vrednosti, je število vlog omejeno. Na podlagi 451. čl. ZPP pa mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze že v tožbi.
OZ člen 86, 86/1, 92, 312, 312/2. ZPP člen 337, 337/1.
pobotni ugovor – zapadlost terjatve – ničnost – pritožbena novota – ekskluzivnost prodaje
Ne drži trditev tožeče stranke v pritožbi, da v času pobotnega ugovora tožene stranke niso obstajali pogoji za pobot, ker terjatev v višini 50.000,00 EUR še ni zapadla. Račun št. 11GP/2007 z dne 27. 12. 2007 v višini 50.000,00 EUR, na katerega se nanaša pobotni ugovor, je namreč zapadel v plačilo že 08. 01. 2008. Tožena stranka pa je pridobila omenjeno terjatev s pogodbo o prevzemu terjatve z dne 22. 01. 2008. Tako je že obstajala terjatev tožene stranke ob vložitvi ugovora z dne 14. 03. 2008.
spor majhne vrednosti – dopustno število pripravljalnih vlog – nova dejstva in dokazi - prekluzija
Vsaka stranka lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vloži le eno pripravljalno vlogo. V primerih, ko gre za pravdni postopek po izdaji sklepa, s katerim je bilo ugodeno ugovoru dolžnika ter razveljavljen sklep o izvršbi, postopek pa nadaljevan v pravdi, se šteje prva pripravljalna vloga tožene stranke tista prva vloga, ki je vložena po ugovoru zoper sklep o izvršbi v kateri tožena stranka odgovori na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v pravdnem postopku. Zgolj še v tej vlogi lahko torej tožena stranka podaja nove trditve in predlaga nove dokaze.
stranka zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – zavrženje predloga za prekinitev zapuščinske obravnave
Tretji, ki trdi, da določeno premoženje ne spada v zapuščino, zaradi takšne trditve ne postane stranka zapuščinskega postopka. Sklep o dedovanju, ki je deklaratorne narave, na njegov položaj v ničemer ne vpliva in ga tudi v ničemer ne veže.
ZP-1 člen 13, 13/2, 14, 50, 50/2, 70, 70/1, 70/2, 70/3, 105, 105/2, 106, 106/1, 106/4. ZOPOKD člen 4, 5. KZ-1 člen 42.
odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe – postopek zoper pravno in odgovorno osebo – obdolžilni predlog – postopek z obdolžilnim predlogom
V skladu z določbo 1. odstavka 106. člena ZP-1 je mogoče zavreči obdolžilni predlog zgolj zaradi nepristojnosti predlagatelja ali v primeru, če predlagatelj nepopoln ali nerazumljiv predlog v zahtevanem roku ne dopolni oziroma popravi, sodišče prve stopnje pa za obdolženo pravno osebo sploh ni ugotovilo pomanjkljivosti, ki bi jih moral predlagatelj v zahtevanem roku odpraviti.
ZP-1 in ZOPOKD odgovornosti pravne osebe za prekršek ne vežeta na predhodno ugotovitev, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe, temveč je odgovornost pravne osebe vezana na ravnanje storilca (fizične osebe), v obravnavanem primeru osebe, ki v okviru svojih delovnih nalog ni poskrbela pred izdajo programskih vsebin za vpis medija – spletne strani v razvid medijev pri pristojnem ministrstvu.
Zgolj zaradi tega, ker obdolžilni predlog za obdolženi odgovorni osebi ni vseboval vseh v 2. odstavku 105. člena ZP-1 zahtevanih podatkov glede njune istovetnosti (njuna identiteta kot odgovornih oseb je bila kljub temu zanesljivo ugotovljena z navedbami osebnih podatkov in dela, ki ga opravljata), še ni mogoče šteti, da je obdolžilni predlog nepopoln v taki meri, da onemogoča uvedbo postopka o prekršku. Celo v primeru, ko podatkov o istovetnosti storilca sploh ni mogoče ugotoviti, to ni ovira za vložitev obdolžilnega predloga in izvedbo postopka, saj se v takem primeru namesto osebnih podatkov navede opis osebe in fotografija oziroma posnetek.
regresni zahtevek – obvezno zavarovanje v prometu – alkoholiziranost – pravice iz avtomobilskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec izpolnil tako objektivni element (izmakniti se) kot tudi subjektivni element (namen izmakniti se), zato je izgubil pravice iz avtomobilskega zavarovanja. Zgoraj navedena domneva o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti je izpodbojna, kar pomeni, da lahko zavarovanec vselej dokaže nasprotno. Toženec bi moral tako v tem primeru dokazati, da njegova prometna nezgoda in škodne posledice le-te niso v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, tega pa mu po prepričanju prvostopenjskega sodišča ni uspelo dokazati.
sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
Opustitev odgovora na tožbo v sporu majhne vrednosti povzroči fikcijo pripoznave zahtevka. Pritožnik je bil ob vročitvi tožbe na to pravno posledico izrecno opozorjen. Ker kljub temu na tožbo ni odgovoril, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu s 316. členom ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
sodba na podlagi odpovedi – vročilnica – vročitev vabila
Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. V obravnavani zadevi vročilnica tako dokazuje, da je bilo stečajnemu upravitelju vročeno tudi vabilo na poravnalni narok oziroma glavno obravnavo. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno, vendar pa tožeča stranka razen trditev, da ji vabilo ni bilo vročeno, pritožbenemu sodišču ne ponudi ničesar drugega. Pritožbeno sodišče pripominja, da bi stečajni upravitelj, glede na to, da je vsebina pošiljke navedena tudi na ovojnici, moral preveriti, ali vsebina res ustreza zapisu na ovojnici in v primeru, da temu ne bi bilo tako, takoj ustrezno reagirati.
ZST-1 člen 30, 30/3. ZOdvT člen 22, 22/2, 36. ZDZdr člen 68.
vrednost spornega predmeta – stroški odvetniškega zastopanja – zastopanje po uradni dolžnosti
Če Zakona o sodnih taksah ni mogoče uporabiti kot merilo, ker vrednost spornega predmeta ni določena oziroma je ni mogoče določiti drugače, je treba uporabiti 22. člen Zakona o odvetniški tarifi.
vknjižba lastninske pravice – kmetijska zemljišča – listine, ki so podlaga za vknjižbo – odločba državnega organa – predznamba
Ne zadostuje pravnomočna sodba kot podlaga oziroma naslov za zemljiškoknjižno vknjižbo v primeru, če bi bilo tudi zemljiškoknjižnemu dovolilu potrebno priložiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.
Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa pravice, pod pogojem, da niso izkazani pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.
Tožnik v ustreznih prekluzivnih rokih ni sprožil sodnega varstva glede veljavnosti posameznih pogodbenih določil. Glede na navedeno tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko mu je obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen s strani obeh pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zastaranje
Nasprotovanje dokazni oceni, na kateri temelji izpodbijana sodba, pomeni v sporu majhne vrednosti nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja.
Zavrnitev dokaznega predloga za izvedbo dokaza z izvedencem bi lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
pogodba o prevzemu dolga – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – sklicevanje na razloge že razveljavljene sodbe – bistvena kršitev določb postopka – ponovljeni postopek
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankam in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti poleg drugega razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Vsebovati mora opis dejanskega stanja, kakršnega je ugotovilo sodišče, in razgrnitev razlogov, ki so vodili sodišče do takšnih dejanskih spoznanj in razlogov, zaradi katerih je ob ugotovljenem dejanskem stanju uporabilo določene predpise.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da se prvostopenjsko sodišče ne more sklicevati na razloge razveljavljene sodbe, temveč mora izdelati povsem novo sodbo in v njej oceniti vsak dokaz posebej in vse skupaj ter podati jasne razloge o tem, zakaj posamezna od zatrjevanih dejstev šteje za dokazana.