vknjižba lastninske pravice – kmetijska zemljišča – listine, ki so podlaga za vknjižbo – odločba državnega organa – predznamba
Ne zadostuje pravnomočna sodba kot podlaga oziroma naslov za zemljiškoknjižno vknjižbo v primeru, če bi bilo tudi zemljiškoknjižnemu dovolilu potrebno priložiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.
Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa pravice, pod pogojem, da niso izkazani pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.
regresni zahtevek – obvezno zavarovanje v prometu – alkoholiziranost – pravice iz avtomobilskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec izpolnil tako objektivni element (izmakniti se) kot tudi subjektivni element (namen izmakniti se), zato je izgubil pravice iz avtomobilskega zavarovanja. Zgoraj navedena domneva o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti je izpodbojna, kar pomeni, da lahko zavarovanec vselej dokaže nasprotno. Toženec bi moral tako v tem primeru dokazati, da njegova prometna nezgoda in škodne posledice le-te niso v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, tega pa mu po prepričanju prvostopenjskega sodišča ni uspelo dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062501
ZPP člen 1. ZZK-1 člen 243.
predmet pravdnega postopka – neveljavnost upravnih odločb – naznanilni list – izbrisna tožba
Do prenosa lastninske pravice na nepremičnini ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.
Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb v pravdnem postopku ni možno ugotavljati.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja – rok za podajo odpovedi
Šele po opravljenem zagovoru tožnika se je tožena stranka seznanila z utemeljenimi razlogi za odpoved. Ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
ZIZ člen 45. ZZK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 86, 88.
vrstni red vpisov – vknjižba hipoteke - vknjižba po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – zaslišanje strank – zvočno snemanje glavne obravnave – prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb postopka
Četudi je v prvotnem prepisu zvočnega posnetka zaslišanja tožnice napačno navedeno, da je neko vprašanje postavila predsednica senata, v resnici pa ga je pooblaščenka tožnice, četudi ni vneseno vprašanje predsednice senata „Zakaj?“ in opozorilo pooblaščenki, naj posluša in naj ne prekinja izpovedi tožnice, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev tudi ni podana, ker sodišče prve stopnje prepisa ni izdelalo v treh dneh po naroku za glavno obravnavo in ker je zvočno snemalo le izpoved tožnice, ne pa tudi izpoved zakonite zastopnice tožene stranke.
ZPP člen 141, 142, 142/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje
Odločitev, da se pritožba kot prepozna zavrže, ni zakonita, ker sodišče prve stopnje pred tem ni preverilo, ali je bila vročitev sodbe opravljena pravilno.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je oprlo odločitev, in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz izpovedi preostalih prič, da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.
spor majhne vrednosti – narok – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Zahteva za izvedbo naroka v postopku v sporih majhne vrednosti mora biti izrecna in ne konkludentna.
V okviru materialnega procesnega vodstva mora sodišče poskrbeti za dopolnitev z manjkajočimi navedbami v okviru dejanskega stanja, ki so ga stranke sicer že opisale, ne pa v primerih, ko stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev oziroma je zgolj pavšalno ugovarjala trditvam nasprotne stranke.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – sodno varstvo – denarna terjatev
Tožnik ni uveljavljal varstva pravic (pri delodajalcu in nato pred sodiščem) zoper odločbo tožene stranke, s katero mu je bil priznan dodatek za stalnost, tako da za čas veljavnosti te odločbe ni upravičen do višjega dodatka za stalnost, kot mu je bil z dokončno (in pravnomočno) odločbo priznan.
Tožeča stranka je ob vrnitvenem zahtevku upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti, saj je tožena stranka vedela, da se delo, ki ga je tožeča stranka plačala, ne opravlja za tožečo, ampak za toženo stranko (torej ker je bila tožena stranka nepoštena).
ZPIZ-1 člen 115, 115/3, 116, 116/4, 116/5. ZSV člen 19. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen 1.
družinska pokojnina – denarna socialna pomoč
Dohodek, ki ga je tožnica prejemala v obliki denarne socialne pomoči, ni izključujoč dejavnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, zato bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice po 4. in 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064447
OZ člen 70, 70/3, 80, 427, 427/1, 434, 642, 642/2. ZPP člen 291, 291/1.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pooblastitev za zastopanje – obstoj pooblastila – notranje pooblastilno razmerje – učinki zastopanja – dogovor o ceni del – konec glavne obravnave – pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – določitev plačila – plačilo, ki ustreza vrednosti dela – običajno plačilo
V kolikor bi se izkazalo, da dogovor med strankama ni bil sklenjen, pravilna uporaba materialnega prava terja, da se utemeljenost višine zahtevka presodi tudi skozi kriterij plačila, ki ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pri ugotavljanju obstoja nedopustnega škodljivega ravnanja je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru se je upravna izvršba odvijala v specifičnih, težavnih okoliščinah, zato je skleniti, da je bila opravljena s potrebno skrbnostjo.
ZDR člen 11, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. OZ člen 135.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je ugotovitev, da je delavec kršil svoje obveznosti (pogodbene ali druge) iz delovnega razmerja bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. To pomeni, da je treba pri presoji zakonitosti odpovedi ugotoviti tudi, kakšen je bil subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevajoč tudi zdravstvene težave delavca.
V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.