pogodba o prevzemu dolga – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – sklicevanje na razloge že razveljavljene sodbe – bistvena kršitev določb postopka – ponovljeni postopek
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankam in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti poleg drugega razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Vsebovati mora opis dejanskega stanja, kakršnega je ugotovilo sodišče, in razgrnitev razlogov, ki so vodili sodišče do takšnih dejanskih spoznanj in razlogov, zaradi katerih je ob ugotovljenem dejanskem stanju uporabilo določene predpise.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da se prvostopenjsko sodišče ne more sklicevati na razloge razveljavljene sodbe, temveč mora izdelati povsem novo sodbo in v njej oceniti vsak dokaz posebej in vse skupaj ter podati jasne razloge o tem, zakaj posamezna od zatrjevanih dejstev šteje za dokazana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – zaslišanje strank – zvočno snemanje glavne obravnave – prepis zvočnega posnetka – bistvena kršitev določb postopka
Četudi je v prvotnem prepisu zvočnega posnetka zaslišanja tožnice napačno navedeno, da je neko vprašanje postavila predsednica senata, v resnici pa ga je pooblaščenka tožnice, četudi ni vneseno vprašanje predsednice senata „Zakaj?“ in opozorilo pooblaščenki, naj posluša in naj ne prekinja izpovedi tožnice, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev tudi ni podana, ker sodišče prve stopnje prepisa ni izdelalo v treh dneh po naroku za glavno obravnavo in ker je zvočno snemalo le izpoved tožnice, ne pa tudi izpoved zakonite zastopnice tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je oprlo odločitev, in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz izpovedi preostalih prič, da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062501
ZPP člen 1. ZZK-1 člen 243.
predmet pravdnega postopka – neveljavnost upravnih odločb – naznanilni list – izbrisna tožba
Do prenosa lastninske pravice na nepremičnini ni prišlo, toliko manj je do tega prišlo z vknjižbo. V zemljiški knjigi je bila opravljena le poočitev spremembe mer – to je pomožni vpis, s katerim se v zemljiški knjigi zavedejo spremembe podatkov, ki jih zemljiška knjiga prenaša iz zemljiškega katastra. Svojo pravico bi morala tožnika zavarovati v postopku, v katerem je do izdaje naznanilnega lista prišlo. Če pa tega nista storila, z izbrisno tožbo, namenjeno izbrisu neveljavnih vknjižb, svoje neaktivnosti ne moreta nadomestiti z izbrisno tožbo, za katero ni ne dejanske ne pravne podlage.
Učinkov ali neveljavnosti upravnih odločb v pravdnem postopku ni možno ugotavljati.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja – rok za podajo odpovedi
Šele po opravljenem zagovoru tožnika se je tožena stranka seznanila z utemeljenimi razlogi za odpoved. Ker je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
ZPP člen 141, 142, 142/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 343/2.
pritožba – zavrženje pritožbe – vročanje
Odločitev, da se pritožba kot prepozna zavrže, ni zakonita, ker sodišče prve stopnje pred tem ni preverilo, ali je bila vročitev sodbe opravljena pravilno.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – sodno varstvo – denarna terjatev
Tožnik ni uveljavljal varstva pravic (pri delodajalcu in nato pred sodiščem) zoper odločbo tožene stranke, s katero mu je bil priznan dodatek za stalnost, tako da za čas veljavnosti te odločbe ni upravičen do višjega dodatka za stalnost, kot mu je bil z dokončno (in pravnomočno) odločbo priznan.
ZPP člen 318. ZDR člen 73, 73/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zamudna sodba – sprememba delodajalca – poskusno delo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.
spor majhne vrednosti – narok – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Zahteva za izvedbo naroka v postopku v sporih majhne vrednosti mora biti izrecna in ne konkludentna.
V okviru materialnega procesnega vodstva mora sodišče poskrbeti za dopolnitev z manjkajočimi navedbami v okviru dejanskega stanja, ki so ga stranke sicer že opisale, ne pa v primerih, ko stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev oziroma je zgolj pavšalno ugovarjala trditvam nasprotne stranke.
ZIZ člen 45. ZZK-1 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 86, 88.
vrstni red vpisov – vknjižba hipoteke - vknjižba po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa ta, s katerimi pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, nastala po tem, ko je zemljiškoknjižno sodišče v predmetni zadevi že začelo postopek za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, na pravilnost izpodbijanega zemljiškoknjižnega sklepa ne morejo vplivati.
ZPP člen 154, 154/2. OT tarifna številka 15, 15/2, 15/3b.
stroški postopka – uspeh v pravdi
Ker je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani odločbi toženca zato, ker so bile omejitve pri priznani pravici do premestitve na drugo delovno mesto drugačne, kakor jih je določil toženec v odpravljenih odločbah, je dosežen uspeh tožnika v sporu 50% in ne le 10%, zato je upravičen tudi do povrnitve sorazmernih stroškov postopka.
ZFPPiPP člen 122, 122/3, 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – stečajni postopek
Če tožeča stranka poda predlog za nadaljevanje postopka, ki je prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po poteku tridesetdnevnega roka, ki teče od objave sklepa o preizkusu terjatev, se v nadaljnjem postopku tožba zavrže.
ZPIZ-1 člen 115, 115/3, 116, 116/4, 116/5. ZSV člen 19. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen 1.
družinska pokojnina – denarna socialna pomoč
Dohodek, ki ga je tožnica prejemala v obliki denarne socialne pomoči, ni izključujoč dejavnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, zato bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice po 4. in 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1.
Tožeča stranka je ob vrnitvenem zahtevku upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti, saj je tožena stranka vedela, da se delo, ki ga je tožeča stranka plačala, ne opravlja za tožečo, ampak za toženo stranko (torej ker je bila tožena stranka nepoštena).
plačilo sodne takse za pritožbo – prekluzivni rok – prepozno plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je določen v ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Zato prekluzivni učinek zakonskega roka nastopu tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – vodilni delavec
Za zaključek, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem v smislu 5. al. 1. odst. 52. čl. ZDR sklenjena zakonito, ne zadošča le ugotovitev, da se je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi imenovalo „direktor poslovne enote“, ampak bi bilo treba ugotoviti še, ali je tožnica na tem delovnem mestu vodila poslovno področje ali organizacijsko enoto ter da je imela pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da ne razpolaga z nobeno zdravstveno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je bil tožnik za delo nezmožen, iz predloženih izvidov pa izhaja, da tožnik nima zadostne preostale delazmožnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člen ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami.