ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.
Ob ugotovitvi, da je tožnikova pravica do letnega dopusta za vtoževana (pretekla) leta ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila, tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
plača – terjatev iz delovnega razmerja – spregled pravne osebnosti
Ob ugotovitvi, da ni podan noben pogoj za spregled pravne osebnosti (tožena stranka ni zlorabila družbe, da bi dosegla cilj, ki je zanjo prepovedan, da bi oškodovala upnike, pa tudi ni ravnala s premoženjem družbe, kot da je njeno lastno, oziroma ga ni zmanjšala v svojo korist), tožena stranka (družbenica delodajalca tožnika) ni dolžna poravnati terjatev, ki jih ima tožnik nasproti svojemu delodajalcu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
ZFPPiPP člen 122, 122/3, 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – stečajni postopek
Če tožeča stranka poda predlog za nadaljevanje postopka, ki je prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po poteku tridesetdnevnega roka, ki teče od objave sklepa o preizkusu terjatev, se v nadaljnjem postopku tožba zavrže.
navidezna izročitev denarja kot predmet izsiljevanja - dovoljenje po 155. členu zkp - predhodno opozorilo osumljenca po 4. odstavku 148. člena zkp
Za navidezno izročitev denarja kot predmet izsiljevanja ni potrebno dovoljenje po 155. členu ZKP. Osumljenca, ki poda kazensko ovadbo zoper drugega in zaradi drugega kaznivega dejanja, ni potrebno predhodno opozoriti po 4. odst. 148. člena ZKP.
ZPIZ-1 člen 137, 139. ZPP člen 224, 224/1. Sklep o kriterijih in merilih, kdaj je psihiatričnim bolnikom potrebno stalno nadzorstvo člen 1.
dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, ki večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno (sam se hrani, oblači in slači, obuva in sezuva, skrbi za osebno higieno, opravlja fiziološke potrebe, se sam giblje v stanovanju, ne pa zunaj stanovanja), poleg tega pa tudi ni težji psihiatrični bolnik, ki bi v domači negi potreboval stalno nadzorstvo, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – vodilni delavec
Za zaključek, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem v smislu 5. al. 1. odst. 52. čl. ZDR sklenjena zakonito, ne zadošča le ugotovitev, da se je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi imenovalo „direktor poslovne enote“, ampak bi bilo treba ugotoviti še, ali je tožnica na tem delovnem mestu vodila poslovno področje ali organizacijsko enoto ter da je imela pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da ne razpolaga z nobeno zdravstveno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da je bil tožnik za delo nezmožen, iz predloženih izvidov pa izhaja, da tožnik nima zadostne preostale delazmožnosti, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člen ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZPP člen 458, 458/1.
subjektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožene stranke, s katerimi je izpodbijala domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, na katero se je sklicevala tožeča stranka, in ugotovilo, da tožena stranka glede na okoliščine poslovanja pravdnih strank ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke, je utemeljeno presodilo, da je bila izpodbita zakonska domneva iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Sklepanje prvostopenjskega sodišča o tem, da tožena stranka ni morala vedeti za insolventnost tožnika, pa predstavlja dejansko podlago odločitve prvostopenjskega sodišča, na katero je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano.
Tožeča stranka je ob vrnitvenem zahtevku upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti, saj je tožena stranka vedela, da se delo, ki ga je tožeča stranka plačala, ne opravlja za tožečo, ampak za toženo stranko (torej ker je bila tožena stranka nepoštena).
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo, ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedo priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
Pritožba bi bila pravočasna, če bi bila vložena zadnji dan pritožbenega roka neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti. Ker pa je bila vložena kasneje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
povzročitev škode – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu – popolna odškodnina
Odškodnina je namenjena izravnavi oškodovančevega premoženjskega stanja, ki naj bo takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Ker tožnik s pooblastilom odvetniku ni natančneje določil pravic v pooblastilu, niti ni v pooblastilu posebej navedel, da odvetnik ne bi imel pooblastila za umik tožbe, je odvetnik s tem, ko je umaknil tožbo, postopal v skladu s pooblastilom, sodišče pa je bilo glede na učinek pooblastila dolžno umik tožbe sprejeti in postopek ustaviti.