delovno razmerje – elementi delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Četudi sta stranki (nogometno društvo in trener) sklenili pogodbo o sodelovanju, je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju, saj je imelo njuno medsebojno razmerje vse elemente delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064447
OZ člen 70, 70/3, 80, 427, 427/1, 434, 642, 642/2. ZPP člen 291, 291/1.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pooblastitev za zastopanje – obstoj pooblastila – notranje pooblastilno razmerje – učinki zastopanja – dogovor o ceni del – konec glavne obravnave – pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – določitev plačila – plačilo, ki ustreza vrednosti dela – običajno plačilo
V kolikor bi se izkazalo, da dogovor med strankama ni bil sklenjen, pravilna uporaba materialnega prava terja, da se utemeljenost višine zahtevka presodi tudi skozi kriterij plačila, ki ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
ZPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 274. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zavrženje tožbe – prepozna tožba
Glede na datum vročitve izpodbijane dokončne odločbe toženca in datum vložitve tožbe, je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka, zato je prepozna in se zavrže.
Dogovor o neto izplačilu za opravljeno delo, ki je višje, kot bi šlo delavcu po zakonu in kolektivni pogodbi, je dopusten, saj lahko delodajalec vedo priznava večji obseg pravic, kot izhaja iz splošnih aktov.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 130, 130/1, 131, 131/1. ZFPPod člen 1, 4. ZGD člen 394, 394/1, 394/2.
zamudna sodba – obrazložitev – sklepčnost tožbe – regres za letni dopust – odpravnina – stroški prevoza na delo in z dela – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži odločitve v zamudni sodbi, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadete kategorije upravičencev – revizija
Ker je invalidska komisija II. stopnje v reviziji že potrdila mnenje invalidske komisije I. stopnje, da gre pri tožniku za najtežje prizadetega upravičenca, in spremenila le datum nastanka potrebe po dodatku za najtežje prizadete upravičence, je invalidska komisija II. stopnje dodatno mnenje, da tožnik ni najtežje prizadeti upravičenec, podala brez podlage in z dvakratnim revizijskim odločanjem o istem dejanskem vprašanju prekoračila zakonska pooblastila, zato je dokončna odločba, ki temelji na tem dodatnem mnenju, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
ZPIZ-1 člen 115, 115/3, 116, 116/4, 116/5. ZSV člen 19. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen 1.
družinska pokojnina – denarna socialna pomoč
Dohodek, ki ga je tožnica prejemala v obliki denarne socialne pomoči, ni izključujoč dejavnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, zato bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice po 4. in 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1.
V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.
ZDR člen 109, 131, 184. OZ člen 174. ZPP člen 316.
odškodnina – renta – odpravnina – regres za letni dopust – pripoznava zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave, kljub temu da so bili za to izpolnjeni vsi pogoji, storilo kršitev določb postopka relativne narave, ki pa glede na sprejeto odločitev, da je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen, ni vplivala na na pravilnost te izpodbijane odločitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodnina – mobbing – neizrabljen letni dopust – plača – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/3. ZUJIK člen 45.
krivdni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bila podana pravočasno. Pri tem je bistveno, da je prvostopenjski organ pri toženi stranki podal odpoved v roku 60 dni, ker ni nujno, da bi se moral celoten postopek v zvezi z ugovorom in odločitvijo drugostopenjskega organa končati v tem roku.
Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5.
začasna odredba – prenehanje delovnega razmerja – sredstva za preživljanje – nadomestilo plače
Zgolj trditve (brez ustreznih dokazil), da je tožnik ostal brez zaposlitve, da nima pravice do namestila za čas brezposelnosti in da mora plačevati preživnino za mladoletno hčerko ne zadoščajo za zaključek, da je izkazal, da je začasna odredba (za plačevanje nadomestila plače za čas spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) potrebna za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/1, 43/2, 43/2-1, 44, 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje – rehabilitacija invalidov
Čeprav je bil tožnik na rehabilitaciji na inštitutu za rehabilitacijo invalidov, ima ob izpolnjenih pogojih iz 44. in 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi pravico do zdraviliškega zdravljenja.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Obveznost delodajalca pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je le, da ugotovi, da ima kršitev delovnih obveznosti vse znake kaznivega dejanja, ni pa dolžan navesti pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja.
ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.