Za obravnavano zadevo je bistvena neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni del javne zdravstvene mreže, pač pa gre za gospodarsko družbo in tudi ne posluje preko EU-KZZ. Ker je povsem jasno, da je bila storitev družbe opravljena v toženčevo korist, se toženec tudi ne more uspešno izogniti obveznosti njenega plačila s trditvijo, da zaradi svojega položaja (nezavesti) prevoza ni naročil oziroma, da v zadevi ni pasivno legitimiran.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik podpisal izjavo, da je tožena stranka do njega poravnala vse obveznosti, zavrniti tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo plače ter regresa za letni dopust, ampak bi moralo izvesti dokazni postopek v zvezi z zatrjevano napako volje pri podpisu sporne izjave. Dejstvo, ali je tožena stranka tožniku dejansko poravnala dolgovane obveznosti, je lahko kljub izjavi tožnika, resnično ali neresnično.
ZFPPiPP člen 122, 122/3, 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – stečajni postopek
Če tožeča stranka poda predlog za nadaljevanje postopka, ki je prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po poteku tridesetdnevnega roka, ki teče od objave sklepa o preizkusu terjatev, se v nadaljnjem postopku tožba zavrže.
ZPP člen 154, 154/2. OT tarifna številka 15, 15/2, 15/3b.
stroški postopka – uspeh v pravdi
Ker je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani odločbi toženca zato, ker so bile omejitve pri priznani pravici do premestitve na drugo delovno mesto drugačne, kakor jih je določil toženec v odpravljenih odločbah, je dosežen uspeh tožnika v sporu 50% in ne le 10%, zato je upravičen tudi do povrnitve sorazmernih stroškov postopka.
obnova postopka - pravnomočnost - sklep o dovolitvi obnove postopka
Postopek obnove upravnega postopka poteka v dveh fazah tako, da se najprej odloči o uvedbi obnove postopka, nato pa se o glavni stvari odloča v obnovljenem postopku. Zato o glavni stvari v obnovljenem postopku (izplačevanje nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela) ni mogoče odločati, dokler sklep o uvedbi oziroma dovolitvi obnove postopka ne postane pravnomočen.
Postopek se torej ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, pooblaščenec pa lahko še naprej opravlja pravdna dejanja. Sodba se bo morala glasiti na dediče umrle osebe, čeprav morda poimensko še nedoločene.
ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6.
ločitvena pravica – stečajni transakcijski račun – izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - izvršba na denarna sredstva pri ponudnikih plačilnih storitev – začetek stečajnega postopka - denarno dobroimetje na računu – prekinitev izvršbe – blokada dolžnikovih sredstev – rubež in prenos v izterjavo – vročitev sklepa o rubežu – stanje ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečaja – nadaljevanje izvršbe
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadete kategorije upravičencev – revizija
Ker je invalidska komisija II. stopnje v reviziji že potrdila mnenje invalidske komisije I. stopnje, da gre pri tožniku za najtežje prizadetega upravičenca, in spremenila le datum nastanka potrebe po dodatku za najtežje prizadete upravičence, je invalidska komisija II. stopnje dodatno mnenje, da tožnik ni najtežje prizadeti upravičenec, podala brez podlage in z dvakratnim revizijskim odločanjem o istem dejanskem vprašanju prekoračila zakonska pooblastila, zato je dokončna odločba, ki temelji na tem dodatnem mnenju, nezakonita.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZPP člen 458, 458/1.
subjektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – spor majhne vrednosti – ugotovljeno dejansko stanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje sledilo trditvam tožene stranke, s katerimi je izpodbijala domnevo o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, na katero se je sklicevala tožeča stranka, in ugotovilo, da tožena stranka glede na okoliščine poslovanja pravdnih strank ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke, je utemeljeno presodilo, da je bila izpodbita zakonska domneva iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Sklepanje prvostopenjskega sodišča o tem, da tožena stranka ni morala vedeti za insolventnost tožnika, pa predstavlja dejansko podlago odločitve prvostopenjskega sodišča, na katero je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano.
ZDR člen 109, 131, 184. OZ člen 174. ZPP člen 316.
odškodnina – renta – odpravnina – regres za letni dopust – pripoznava zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave, kljub temu da so bili za to izpolnjeni vsi pogoji, storilo kršitev določb postopka relativne narave, ki pa glede na sprejeto odločitev, da je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen, ni vplivala na na pravilnost te izpodbijane odločitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodnina – mobbing – neizrabljen letni dopust – plača – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko, iz organizacijskih, ekonomskih razlogov in predvsem zaradi racionalizacije stroškov odločila, da ukine delovno mesto direktorja za gostinstvo in turizem. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, zakonito podala redno odpoved iz poslovnega razloga.
V kolikor bi tožena stranka uspela dokazati soodvisnost sklenjene posojilne pogodbe med tožečo stranko in družbo T. T. d.o.o. in izpodbijanega nakazila za isti znesek, ne bi bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP. Če je bil namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, torej vzpostavitev kritnega razmerja med asignantom in asignatom, bi v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj bi tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a bi istočasno nastala enaka obveznost do asignata kot posojilodajalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožena stranka je po sprejetju nove organizacije tožniku predložila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je tožnik sicer ni podpisal, je pa z delom nadaljeval na delovnem mestu po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno dokazovala, da so prenehale potrebe po delu tožnika na delovnem mestu, na katerem je delal, in ne na delovnem mestu, za katerega je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ker nove pogodbe o zaposlitvi ni sprejel).
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – kolektivna pogodba
V pristojnosti delodajalca je, da organizira delo in dejavnost na način, za katerega meni, da je ekonomsko in organizacijsko najbolj smotrn. Poslovni razlog za odpoved pogodbe obstaja tudi v situaciji, če se nekaj nalog iz delavčevega delokroga razdeli drugemu izvajalcu, nekaj pa ukine. V tej zvezi je sprejemljivo tudi opravljanje študentskega dela ali nadur ali delo za določen čas.
Za odločitev o pogodbeni kazni je treba upoštevati, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2005 poleg kolektivne pogodbe dejavnosti (po kateri je bil delodajalec delavcu dolžan plačati pogodbeno kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, razen v primeru, ko je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve delovnih obveznosti) veljala splošna kolektivna pogodba, ki je za tožnika ugodnejša, saj priznava pogodbeno kazen ne glede na razlog odpovedi oziroma prenehanja delovnega razmerja, torej daje delavcu iz tega naslova več pravic.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/3. ZUJIK člen 45.
krivdni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bila podana pravočasno. Pri tem je bistveno, da je prvostopenjski organ pri toženi stranki podal odpoved v roku 60 dni, ker ni nujno, da bi se moral celoten postopek v zvezi z ugovorom in odločitvijo drugostopenjskega organa končati v tem roku.
ZDR člen 11, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. OZ člen 135.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je ugotovitev, da je delavec kršil svoje obveznosti (pogodbene ali druge) iz delovnega razmerja bodisi namenoma bodisi iz malomarnosti. To pomeni, da je treba pri presoji zakonitosti odpovedi ugotoviti tudi, kakšen je bil subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, upoštevajoč tudi zdravstvene težave delavca.
Tožena stranka je pri prevedbi v nov plačni sistem pravilno izhajala iz vsebine veljavnih pogodb o zaposlitvi, sklenjenih s tožnicama. Pri tem ni bila dolžna upoštevati dela, ki sta ga tožnici (domnevno) dejansko opravljali. Za odpravo morebitnih nasprotij med dejanskim opravljanjem dela in delom, ki je predpisano v pogodbi o zaposlitvi, oziroma odpravo morebitnih kršitev obveznosti oziroma izpolnitev pravic iz delovnega razmerja, bi morali slednji pri toženi stranki uveljavljati varstvo pravic po 1. odst. 204. čl. ZDR.
navidezna izročitev denarja kot predmet izsiljevanja - dovoljenje po 155. členu zkp - predhodno opozorilo osumljenca po 4. odstavku 148. člena zkp
Za navidezno izročitev denarja kot predmet izsiljevanja ni potrebno dovoljenje po 155. členu ZKP. Osumljenca, ki poda kazensko ovadbo zoper drugega in zaradi drugega kaznivega dejanja, ni potrebno predhodno opozoriti po 4. odst. 148. člena ZKP.
plačilo sodne takse za pritožbo – prekluzivni rok – prepozno plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je določen v ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Zato prekluzivni učinek zakonskega roka nastopu tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka.