sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - pravni standard - duševna motnja
Temeljna predpostavka, da sodišče odloči o zdravljenju, je ugotovitev, da oseba trpi za eno izmed duševnih motenj. O obstoju le te je sodišče prve stopnje presojalo s pomočjo izvedenca, saj gre za strokovno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca, da gre pri nasprotnem udeležencu za menjavanje razpoloženja, ki niha od hipomaničnih dejanj do depresivne zavrtosti, je očitek pritožnika, da obstoj duševne motnje ni ugotovljen, neutemeljen. Duševno motnjo namreč ZDZdr v 3. točki drugega člena opredeljuje kot začasno ali trajno motnjo v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Tudi pri vprašanju, ali je pritožnikova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanj v posledici ugotovljene duševne motnje hudo motena, gre za strokovno vprašanje, na katerega je odgovoril izvedenec.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 71. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - resno ogrožanje drugih - heteroagresivnost - bipolarna afektivna motnja - duševna bolezen - nujnost posega - psihiatrična bolnišnica - ustavna pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika - prisotnost pri sprejemanju dokazov - izvajanje dokazov
Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Za izrek tega ukrepa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se pravi resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
Zadržano osebo se lahko odpusti ali premesti na drug oddelek tudi pred potekom z izpodbijanim sklepom določenega roka, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve (71. člen ZDZdr).
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - milejši ukrep - nadzorovana obravnava
Ker je njeno vedenje pod vplivom psihotičnega doživljanja, obstaja nenehna nevarnost poškodovanja drugih in sebe ter povzročitve večje materialne škode, zato je nujno potrebna obravnava na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice za obdobje šest tednov. Izvedenec je visoko strokovno usposobljen za prepoznavanje duševnih motenj in pozna odziv bolnikov na psihotična doživljanja. Tudi pretekla ravnanja nasprotne udeleženke kažejo na njena nepredvidljiva škodljiva ravnanja, ko opusti terapijo. Iz mnenja izvedenca pa izhaja, da nasprotna udeleženka trenutno živi v psihotičnem svetu, prisotne so razne halucinacije, nanašalne preganjalne in veličavske blodnje, kar vse tako vpliva na njena ravnanja, da obstaja nenehna nevarnost poškodovanja same sebe, drugih oseb in dobrin. Zato ne gre le za hipotetično nevarnost, pač pa z verjetnostjo izkazano možnost ogrožanja sebe in drugih.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje ukrepa - načelo izbire milejšega ukrepa - nadzorovana obravnava
Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.
V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra.
sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - alternativnost pogojev - prenehanje zdravljenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - ukrep prisilnega zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - agresivnost
Za odreditev prisilnega zdravljenja zadošča ugotovitev obstoja le ene od alternativno naštetih oblik ogrožanja v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00070248
ZDZdr člen 2, 2-16, 74, 75.
psihiatrična bolnišnica - bolnišnično zdravljenje - zaključek zdravljenja - namestitev v socialnovarstveni zavod - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - nujnost - poseg v človekove pravice - časovna omejenost ukrepa - duševno stanje - poizvedbe - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov
Pritožnik ne bo ostal v bolnišnici za nedoločen čas, saj je rok omejen do sprejema v ustrezni zavod. Zato ne gre za primere kršitve človekovih pravic in časovno neomejeno neprostovoljno nameščanje oseb z duševno boleznijo v kapacitete, ki niso prilagojene njihovemu duševnemu stanju. Gre za začasne rešitve do namestitve v ustrezni zavod, ki je bil v času odločanja prezaseden.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnik duševno motnjo (bipolarno afektivno motnjo s psihotičnimi simptomi), ki terja nujno psihiatrično zdravljenje. Pritožnik s svojim vedenjem in ravnanjem, ki je odraz njegove duševne motnje, huje ogroža svoje zdravje, saj je po zadnji hospitalizaciji v marcu letos nadaljnje zdravljenje samovoljno opustil, do svojega zdravstvenega stanja pa je povsem nekritičen. Obenem huje ogroža tudi zdravje svojih bližnjih, zlasti matere, ki jo je pred tokratnim sprejemom na zdravljenje fizično napadel. Poleg tega si pritožnik pod vplivom duševne motnje povzroča hujšo premoženjsko škodo s pretiranim zapravljanjem. Navedenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zlasti ker sta pritožnikova presoja realnosti in njegova sposobnost obvladovati svoje ravnanje zaradi narave in teže duševne motnje hudo moteni. Pritožnik zato ni sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja.
ZDZdr člen 39, 48, 65. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - duševna motnja
Sodišče prve stopnje je na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja s podlago v izvedenem dokaznem postopku in ob pravilni uporabi materialnega prava povsem pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kar je, glede na zdravstveno stanje zadržanega, edina oblika zdravljenja, ki prihaja v poštev v tej fazi.
pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - samomorilnost - psihiatrično izvedensko mnenje - obstoj milejšega ukrepa
Sodišče pravilno sklepa, da je zadosti izkazana ogroženost, tako tožnikovega življenja kot zdravja, verjetno pa je tudi, da lahko ogroža življenje in zdravje drugih. Ni moč odvrniti teh vzrokov in ogrožanja z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zavrača zdravila.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069078
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - odpust z zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - odvisnost od alkohola - zmožnost presoje realnosti - psihiatrično izvedensko mnenje - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja
V drugi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr zahtevan pogoj ni izpolnjen. Udeleženec namreč nima duševne motnje, ki bi imela za posledico hudo motnjo presoje realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ima sicer težave z odvisnostjo, a je njegov stik z realnostjo povsem ohranjen, sposoben pa je tudi obvladovati svoja ravnanja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069076
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 5/1, 5/4. URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - heteroagresivnost - preiskovalno načelo - neprerekana dejstva - psihiatrično izvedensko mnenje - načelo izbire milejšega ukrepa - ogrožanje varnosti javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.
Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).
ZDZdr člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 43, 43/1, 53, 69, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševno zdravje - duševna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - zmožnost presoje realnosti - shizofrenija - medicinska dokumentacija - dokaz s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - ambulantno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - ogroženost življenja
Po mnenju izvedenca je trenutno nujno potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi uvedbe ustrezne terapije in diagnostičnih postopkov. Pritožnica bolnišnično zdravljenje zavrača. Zaradi neuvedenega zdravljenja še nima zadostnega uvida v svojo zdravstveno stanje, in zato ji ni mogoče slediti, da je že pripravljena in sposobna slediti ambulantnemu zdravljenju.
URS člen 51, 51/1, 51/2. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 22/1, 22/1-2, 38, 38/2.
porod na domu - povrnitev stroškov
Porod na domu ni vključen v krog storitev, ki jih financira država. Tudi tožnica je imela možnost, da porod opravi v porodnišnici. Kljub temu se je odločila za izstop iz javnega sistema, v okviru katerega so zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v osebnostno pravico - izjemen primer - izpolnitev zakonskih pogojev - ukrep prisilnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS). Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Sodišče prve stopnje je celovito obrazložilo razloge za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se zdravila v drugih oblikah. Duševna bolezen se ji je hudo poslabšala. Pri njej je že prisotna kronificirana psihoza, zato je za zadosten učinek antipsihotikov in za zadovoljivo remisijo psihoze – kot opozarja izvedenka – potreben daljši čas. Pri osebi obstaja realna nevarnost hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih (predvsem domačih) zaradi možnih ponovnih, vse hujših heteroagresivnih prebojev ob že prisotni kronifikaciji bolezenskih sprememb v možganih, ker oseba ne jemlje zdravil.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zmožnost presoje realnosti - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnice, da ni podan razlog ogroženosti zdravja in premoženja. Sodišče prve stopnje se je oprlo na izvedeniško mnenje, kjer je bilo ugotovljeno, da je hudo motena presoja realnosti in da ne more obvladovati svojega ravnanja.
ZDZdr člen 42, 42/2, 74, 74/1, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - načelo najmilejšega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo v stabilnem in močnem okolju, kjer ni nevarnosti, da bi opuščala zdravila, česar v domačem okolju (ali na drug način kot v SVZ) ni mogoče zagotoviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064182
OZ člen 5, 5/1, 619. ZPacP člen 25, 25/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 18, 18/1.
dolžnost obveščanja zavarovalca - informiranost pacienta - pojasnilna dolžnost zdravnika - samoplačniška storitev - samoplačniški pregledi - specialistični pregledi - plačilo zdravstvenih storitev - obvezno zdravstveno zavarovanje - vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - odločanje o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - predložitev napotnice - zavrnitev napotnice - zavarovana oseba - status zavarovanca - zdravstveni zavod - nepooblaščena oseba - obrazložen odstop od sodne prakse
Iz razloga neurejenega zdravstvenega zavarovanja toženka ni dolžna plačati opravljene zdravstvene storitve kot samoplačnica. Zdravstveno zavarovanje je namreč imela urejeno, torej je šlo za zavarovano osebo.
Če se za nastanek obveznosti plačila stroškov ne zahteva predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja, pa je drugače, ko gre za vprašanje (ne)dopustnosti izdaje bele napotnice s strani zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev na sekundarni ravni za napotitev pacienta na izvedbo storitve k javnemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni (kar je tožeča stranka). Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi morala pred opravljeno storitvijo tožeča stranka toženko na takšno nedopustnost opozoriti in ji dati možnost, da se sama odloči, ali bo pred opravo storitve skušala pridobiti veljavno napotnico ali pa bo sama nosila stroške storitve.