Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je urejeno v določbah ZZVZZ in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). V 232. členu Pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pa sta skladno z določbami Pravil pristojna tudi imenovani zdravnik in pa zdravstvena komisija.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031865
ZZVZZ člen 63, 65. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 341, 358.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - dogovor o plačilu zdravstvenih storitev - splošni dogovor - razlaga pogodbenih določil - izjeme od obveznosti plačila - restriktivna razlaga izjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - neopredelitev do odločilnih dejstev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je preširoko razlagalo izjemo plačila rakave CT diagnostike v celoti, saj metodologija obračuna in pogodbena določila, do katerih se ni opredelilo, takšnega zaključka ne potrjujejo. V kolikor bi namen dogovora res bil v celoti izključiti rakavo CT diagnostiko iz pogodbenega plana, bi to moralo biti izrecno določeno. Izjeme glede obveznosti plačil tožene stranke, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče razlagati tako široko kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ukrep nadzorovane obravnave - sprememba ukrepa - pogoji za spremembo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Izpolnjeni so pogoji za spremembo ukrepa nadzorovane obravnave.
Podani so pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00030687
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. ZZVZZ člen 86, 86/1, 91.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - okvara zdravja - stroški zdravljenja - zavrženje kazenske ovadbe - pravica do izjave
Podlago vtoževani terjatvi predstavlja določba prvega odstavka 86. člena ZZVZZ, na podlagi katere ima Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. Ta je v skladu z določbo 91. člena ZZVZZ enaka plačanim stroškom zdravljenja neposrednega oškodovanca zaradi okvare zdravja, do katere je prišlo namenoma ali iz malomarnosti povzročitelja.
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00028158
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
varstvo pri delu - nesreča pri delu - padec delavca - odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - samovoljno ravnanje - navodila za varno delo - ukrepi za zagotavljanje varnosti - dokazna ocena sodišča - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stanje na 20 do 30 cm široki steni cca. 2,30 m visoko predstavlja očitno grozečo nevarnost za nastanek nesreče, pred katero se mora varovati vsakdo v vsakršnem življenjskem položaju, tudi brez posebnih navodil, ne le delavec pri svojem delu. Delavec se je v konkretnem primeru s tem, ko se je samovoljno povzpel na steno silosa, dela lotil na neprimeren način in s tem ogrožal lastno varnost, česar bi se glede na več letne izkušnje moral zavedati. Zagotavljanje ukrepov za varnost pri delu je sicer naloga delodajalca, vendar sme (in mora) delavec, ki pri delu naleti na možnost nastanka nevarnosti za zdravje in življenje, o tem obvestiti svojega nadrejenega in po potrebi opustiti opravljanje nevarnega dela.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če bi bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če bi bila vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru bi šlo za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za izrek ukrepa - vrsta ukrepa - duševno stanje - odločanje samo o eni pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - po izteku roka za pritožbo
Iz izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu.
Vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njene strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotnega udeleženca. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v človekove pravice - nujnost posega - zakonski pogoji za izrek ukrepa - okoliščine konkretnega primera
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice in zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, kar predstavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon in so omejeni na najkrajši možni čas, postopki v katerih se o tem odloča, pa so nujni.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celotni presoji obnašanja zadržane osebe v določenem daljšem časovnem obdobju in vodijo v sklep, da se je zdravstveno stanje pritožnika v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve. Dejstvo, da je izvedenec predlagal, da se dokazovanje opravi v odsotnosti pridržane osebe, pa je dovolj ugotovljeno s tem, da je izvedenec povedal, da bi to lahko povzročilo poslabšanje pritožnikovega zdravja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujni prisilni ukrep - zakonske predpostavke - pogoji za izrek ukrepa - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - namestitev v psihiatrično bolnišnico - varstveni ukrep - prostorska zasedenost - ustrezna kadrovska zasedba - razlogi o odločilnih dejstvih - narava postopka
Ob upoštevanju različnega namena oddelkov pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah kot intenzivnih enotah za zdravljenje akutnih zdravstvenih težav, od namena nastanitvenih varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov, lahko nekritičen pristop sodišča pri odločanju o namestitvi udeležencev po zaključenem zdravljenju na bolnišničnem oddelku povzroči kršitev ustavnih pravic in pravic iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja tako novim pacientom, katerih bolnišnice zaradi prezasedenosti ne bi mogle več sprejeti, kot tudi osebam, ki zdravljenja ne potrebujejo več, temveč zgolj posebno zaščito in oskrbo v institucionalnem varstvu brez stresnega bolnišničnega vsakdana. Zato je naloga sodišča prve stopnje, da ob določitvi načina izvršitve ukrepa tehta tudi omenjene okoliščine. Sodišče prve stopnje se mora torej ob sprejemu odločitve o namestitvi osebe, ki izpolnjuje pogoje za varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, posvetiti vsakemu konkretnemu udeležencu in glede na naravo njegovih potreb najti zanj najbolj ustrezno namestitev. Situacije pri osebah v tovrstnih postopkih so namreč bistveno različne, pri nekaterih je kljub zaključku akutnega bolnišničnega zdravljenja še vedno prisotna nevarnost heteroagresije, zaradi katere lahko ogrozijo tudi druge varovance, pri drugih udeležencih je varovani oddelek potreben predvsem zaradi nujnosti redne institucionalizirane oskrbe, saj zase samostojno niso sposobni skrbeti.
Ni pojasnjeno, zakaj je namestitev pri predlagateljici za nasprotnega udeleženca in zavod boljša rešitev od namestitve v socialnovarstvenem zavodu, posebej še upoštevajoč naravo zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca, za katerega bi bili verjetno ustrezni tudi posebni oddelki v domovih za ostarele.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - varnostni razlogi - zdravstveni razlog - predhodno zdravstveno stanje - duševna bolezen - agresivnost
Udeleženec je sprejet na zdravljenje brez privolitve iz varnostnih in medicinskih razlogov.
Zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno potrebno tudi zaradi dokončne izpeljave dodatne diagnostike, kar je bilo predvideno že ob udeleženčevem predhodnem sprejemu na zdravljenje. Izvedenec je s tega vidika priporočil zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom za čas šestih tednov, čemur je prvo sodišče utemeljeno sledilo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - upravičenci - nujnost ukrepa - namestitev v varovani oddelek - primernost - prostorska zasedenost - primerjava - tehtanje okoliščin - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sprejem osebe (posameznika z duševno motnjo) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Nasprotni udeleženec ima duševno motnjo, poleg tega je tudi gibalno oviran, zaradi česar je vezan na uporabo invalidskega vozička ter potrebuje stalni nadzor in popolno pomoč pri vseh aktivnostih, predvsem pa fizično omejitev možnosti izhodov.
Potrebe oseb (upravičencev do institucionalnega varstva) po stalni oskrbi in varstvu ter nujnost ukrepanja imajo prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.
Prvo sodišče se ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev pri odločanju o tem, v katerega od posebnih socialno varstvenih zavodov naj se sprejme nasprotnega udeleženca.
Glede na to, da so po podatkih spisa vsi posebni socialno varstveni zavodi prezasedeni, bi bilo treba opraviti primerjavo med njimi z vidika preobremenjenosti njihovih kapacitet. Te primerjave prvo sodišče ni opravilo, ker je to okoliščino zmotno presodilo kot nebistveno v zadevi. Prav ta primerjava bi lahko pokazala, kateri socialno varstveni zavod je najmanj preobremenjen in bi bil zato v opisanih razmerah sprejem nasprotnega udeleženca v ta socialno varstveni zavod še najmanj slaba rešitev.
nadzorovana obravnava - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem ukrepa - primernost in sorazmernost ukrepa - prostorska zasedenost
Podana je potrebna namestitev udeleženke za nekaj mesecev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, udeleženka pa po povedanem ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. V tej fazi bi bilo izven varovanega oddelka njeno življenje in zdravje, pa tudi življenje drugih oseb, ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že fizično agresivna.
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga.
URS člen 19,19/2. ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-1, 75.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujen ukrep - duševna motnja - stalna pomoč in oskrba - akutno zdravstveno stanje - zaključeno zdravljenje - poseg v človekove pravice - pravica do prostosti - omejitev pravice - določitev socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - prostorska stiska
Varovani oddelek je tisti oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.
Pri izbiri določenega zavoda kot najprimernejšega se upoštevajo predvsem koristi in potrebe nasprotne udeleženke.
Prostorska stiska, ki izhaja iz dopisa zavoda, in zaradi nje morebiti slabši bivalni pogoji za varovance, ne more biti podlaga za drugačno odločitev ali celo zavrnitev predlaganega sprejema v izbrani ali kateri drug socialno varstveni zavod.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedensko mnenje - končano zdravljenje - nujna oskrba - stalna pomoč in oskrba - namestitev v varovani oddelek - odvzem prostosti - poseg v osebno svobodo - pravica do osebnega dostojanstva - prostorska zasedenost - materialni pogoji za bivanje - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Drži, kot to navaja sodišče prve stopnje, da je prostorska stiska socialno varstvenih zavodov splošno znana. Prav tako je v sodni praksi sprejeto stališče, da se v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnost. Vendar pa je na drugi strani Ustavno sodišče RS v svojem sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018 jasno izpostavilo, da se v primerih, kot je predmetni, ob dejstvu, da gre za odločanje o posegu v osebno svobodo oseb z duševno motnjo, zastavlja tudi vprašanje spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva med odvzemom prostosti. Temu je lahko vzrok tudi namestitev v socialno varstveni zavod, ki je preobremenjen (prezaseden) in ki zato osebi z duševno motnjo osnovnih pogojev za bivanje ne more zagotoviti. Ob obstoječi zakonski ureditvi ima sodišče resda omejene možnosti (mehanizme) preprečiti, da bi prišlo do takšne situacije. Kljub temu pa ima v takih primerih možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, kot tudi primerjavo njihove obremenjenosti. Šele takšne ugotovitve oziroma primerjava omogočata presojo, v katerem zavodu bo namestitev za osebo oziroma v konkretnem primeru (upoštevaje specifike njegovega zdravstvenega stanja) nasprotnega udeleženca najprimernejša.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - potek postopka - naknadno soglasje - privolitev bolnika v zdravljenje - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - ustavitev postopka - pritožbeni razlogi - zamenjava - osebni zdravnik - nov postopek
Ker je pritožnica po uvedbi zdravljenja pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru med postopkom podala soglasje za tako zdravljenje, je sodišče prve stopnje pravilno postopek ustavilo. V pritožbi pa si predvsem želi zamenjave bolnišnice, kar pa ni predmet odločanja po 61. členu ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020557
OZ člen 174, 179, 182, 299, 943. URS člen 14, 22. ZZVZZ člen 40. ZPP člen 214, 216. ZDR-1 člen 126, 126/2, 127, 127/2. ZDoh-2 člen 27.
odškodnina - padec na mokrih stopnicah - temelj odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - hud primer po Fischerjevi lestvici - primarni in sekundarni strah - premoženjska škoda - potrebni stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - stroški prevoza - strošek kilometrine - tuja pomoč - povprečni oškodovanec - urna postavka - izgubljeni zaslužek - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnovna plača - dodatki k plači - odbitna franšiza
Ker tožnik po spornih stopnicah pred škodnim dogodkom v dežju ni hodil in zato tudi ni vedel, da streha oziroma loputa na strehi pušča, zaradi barve stopnic pa mokrota ni bila opazna, je upravičeno pričakoval, da so stopnice suhe in kljub obrabljenosti protizdrsnih trakov nedrseče. V takšnih okoliščinah pa mu tega, da se ob hoji ni oprijel ograje, ni mogoče šteti v breme oziroma kot opustitev potrebne skrbnosti.
Zavarovalnica se ne more izogniti plačilu nastale premoženjske škode zgolj s sklicevanjem na 40. člen ZZVZZ, ki sicer ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnik je upravičen zahtevati prevozne stroške od toženke, ker gre za pravno priznano škodo, ki jo obsega zavarovalno kritje.
Izvedenec je potrebo po tuji pomoči objektiviziral z oceno, ki temelji na povprečnem poškodovancu z istimi poškodbami, zato tožnik z zavzemanjem, da je rabil več pomoči, ne more uspeti.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stroškov prevoza in prehrane, ki so vezani na dejansko prisotnost na delovnem mestu, tožnik ne more uveljavljati v okviru škode iz naslova izgubljenega zaslužka v času bolniškega staleža. Zmotno pa je takšno stališče sodišča v zvezi z dodatki k plači (za delo v nedeljo, nočno delo, izmensko delo itd.), ki so del plače oziroma skupaj z osnovno plačo sestavljajo osnovo, od katere se plačujejo prispevki in davčni odtegljaji. Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega zneska, ki bi ga prejemal tožnik, če bi delal, se zato ti dodatki upoštevajo.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Za sprejem v varovani oddelek SVZ za odrasle so prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda sicer pomembne a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialnovarstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je v primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo.
namestitev v varovani oddelek - pravica do izjave - socialno varstveni zavod - udeležba v postopku
Glede pritožbenih ugovorov pritožitelja - Zavoda S. (v nadaljevanju SVZ) pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je udeležba SVZ v postopku kot je obravnavani specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pomeni, da je SVZ potrebno zagotoviti pravico do izjave. Za to pravico zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr).