• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 7
  • 121.
    VSL Sodba II Cp 1956/2017
    27.11.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00005579
    ZZVZZ člen 62c.
    zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo zavarovalne premije - zavarovalno kritje - zavarovalni primer
    Zaradi neplačila mesečnih premij s strani toženke je jamstvo tožnice (to je obveznost poravnave doplačil zdravstvenih storitev neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev) po zavarovalni pogodbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 3. 4. 20073, sicer prenehalo, ne pa tudi njeno (zavarovalno) kritje oziroma obveznosti napram toženki iz omenjene pogodbe. Zato okoliščina prenehanja jamstva (materialno-pravno) ni ključna, saj je tožničina pogodbena obveznost obstajala še naprej. Ta se je upoštevaje določbo tretjega odstavka 9. člena splošnih pogojev (zgolj) spremenila tako, da je bila dolžna tožnica (ob pogoju poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova neplačane premije) doplačila povrniti neposredno samemu zavarovancu. Da bi morebitna doplačila lahko povrnila, pa bi jih morala zavarovanka (to je toženka) pri njej uveljavljati.
  • 122.
    VSL Sklep I Cpg 892/2016
    22.11.2017
    DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00005731
    ZZVZZ člen 86, 87.
    nesreča pri delu - regresni zahtevek zavoda - vzročna zveza - varno delovno okolje - izjava o varnosti - ocena tveganj - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - navodila za varno delo - povračilo stroškov zdravljenja
    Kot ključno za rešitev obravnavane zadeve je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno izpostavilo vprašanje, ali je v konkretnem primeru podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo. A ker to pomeni, da bi moralo presojati vprašanje, ali je do škode prišlo, ker tožena stranka v času nezgode v izjavi o varnosti z oceno tveganja za delovno mesto voznika ni imela opredeljenega vsega dela in nevarnosti pri "nakladanju in razkladanju", ki naj bi dejansko ustrezale temu delu in ker ni imela izdelanih navodil za varno delo pri nakladanju in razkladanju vozil, pa tega ni storilo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je dejansko stanje zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bi se glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo skoncentrirati na vprašanje, ali zaradi zatrjevane opustitve delodajalca delavca tožene stranke res nista bila seznanjena s tem, kako morata ravnati pri natovarjanju in raztovarjanju tovora, in je zato prišlo do škodnega dogodka.
  • 123.
    VSL sodba I Cpg 1045/2015
    12.5.2016
    ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075310
    ZZVZZ člen 86, 87. ZVZD člen 25. ZFPPIPP člen 301, 301/8. OZ člen 171, 395. ZPP člen 14, 316.
    identično dejansko stanje – stopnja malomarnosti – zahtevek zavoda – povrnitev škode – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – solidarnost dolžnikov – priznanje terjatve v stečajnem postopku
    Do vezanosti na kazensko obsodilno sodbo v okviru identičnih dejanskih stanj pride le v primeru, ko so dejstva, ki jih mora za nastanek civilnopravne obveznosti ugotoviti pravdno sodišče, enaka kot dejstva, ki jih je bilo treba ugotoviti za odločitev v kazenskem postopku. To pomeni (in pritožnica ima na tem mestu prav), da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.

    Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave tožbenega zahtevka v pravdnem postopku (prim. 316. člen ZPP), je o zahtevku zoper družbo X d. o. o. - v stečaju že odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata).

    S priznanjem terjatve v stečajnem postopku nad družbo X d. o. o. je solidarni dolžnik torej izjavil svojo voljo, da naj bo obsojen na tisto, kar ZZZS od njega zahteva. Spora o tem, ali je omenjena družba dolžna plačati odškodnino iz naslova obravnavane delovne nesreče oziroma ali je za to nesrečo odgovorna (po 87. členu ZZVZZ), od pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev med njima zato ni več.
  • 124.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1137/2014
    20.4.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0085839
    ZZVZZ člen 1, 1/2, 45, 45/1, 63, 63/1, 63/2, 69, 69/1. OZ člen 12.
    obvezno zdravstveno zavarovanje - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - sklep Vlade RS - koncesijska pogodba - predmet koncesijske pogodbe - storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - kršitev pogodbe - zagotovitev finančnih sredstev - plačilo storitev - odškodninska odgovornost - odgovornost države - protipravnost - trditveno in dokazno breme
    Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.

    Sredstva, pridobljena s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, niso sredstva, s katerimi razpolaga in jih upravlja država, temveč ZZZS, ki je samostojni pravni subjekt.

    Ni utemeljeno sklepanje tožeče stranke, da je Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS dolžno zagotoviti sredstva, saj za to ni nobene pravne podlage. Takšna obveznost ne izhaja niti iz ZZVZZ niti iz koncesijske pogodbe.

    Vlada RS v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZZVZZ odloči dokončno in ni predvideno sodno varstvo v smislu preverjanja odločitve glede ustreznosti programov in pravilnosti določene cene, s katero Vlada nadomesti (manjkajočo) voljo partnerjev v javnem zdravstvu. Sodna praksa je zavzela stališče, da o vplivu odločitve Vlade iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ na pogodbeno ceno oziroma pogodbeno razmerje z ZZZS, če je ta pogodba sklenjena, odloča redno sodišče v okviru uveljavljenih zahtevkov.
  • 125.
    VDSS sklep Psp 694/2015
    4.2.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VDS0015597
    ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
    začasna nezmožnost za delo - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
    Tožnica v tem sporu izpodbija odločbe o začasni nezmožnosti za delo oziroma bolniškem staležu ter njegovem vzroku. Začasna nezmožnost za delo in njen vzrok sta pravno relevantni dejstvi, od katerih so odvisne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, o katerih se tako v predsodnem upravnem postopku kot v sodnem postopku vedno odloča sočasno. Vzrok začasne nezmožnosti za delo zato ne more biti predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, saj ne gre za obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, o katerem bi moralo odločati drugo stvarno pristojno sodišče ali kak drug organ. Dejstvo, da pred prvostopenjskim sodiščem teče istovrstni spor (za priznanje bolniškega staleža) za druga obdobja, v katerem je v skupno obravnavanje združenih več tožb, samo po sebi ni razlog za prekinitev postopka.
  • 126.
    VDSS sklep Psp 695/1025
    7.1.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VDS0015598
    ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/4, 120.
    vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
    Tožnik k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil izpodbijane dokončne odločbe, na katero predložitev je bil pozvan, zaradi nepredložene odločbe pa je bila vloga kot nepopolna zavržena. Ker torej ni opravil tistega procesnega dejanja, ki ga je zamudil, je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo na podlagi 120. člena ZPP. Pravilno je namreč štelo, da s tem, ko vložnik k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil odločbe, ni opravil procesnega dejanja, ki ga je zamudil, oziroma ga ni opravil.
  • 127.
    VSM sklep I Cp 1292/2015
    17.11.2015
    ZDRAVSTVENO VARSTVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSM0022749
    ZDZdr člen 30, 71, 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/1, 78, 78/1.
    zakonski pogoji za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - nevarnost ogrožanja zdravja - potreba po nadzorovani obravnavi in kontroliranem jemanju zdravil na varovanem oddelku
    Zdravljenje v domačem okolju v nadzorovani obravnavi bi bilo ustrezno le ob opustitvi drog, kar pa po enoletni abstinenci pri nasprotnem udeležencu ni zagotovljeno, pri čemer tudi ne gre prezreti, da slednji še vedno izraža željo po drogi.
  • 128.
    VSL sodba II Cpg 820/2015
    28.9.2015
    ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0063222
    ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5. OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/1.
    delovna nezgoda - varstvo pri delu - ukrepi varstva - odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - vzročna zveza - protipravnost ravnanja - kršitev predpisov - redni pregledi - viseče steklo - omejitev tveganj - preventivni ukrepi - preprečevanje nevarnosti - objektivno predvidljiva škoda - nesrečno naključje
    Med temeljnimi načeli za izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom so izogibanje tveganjem in nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim.

    Viseče steklo na vratih, ki pri zapiranju vibrirajo, poleg tega pa imajo do njih dostop obsojenci, nedvomno lahko predstavlja potencialno nevarnost za tiste, ki hodijo pod njim.

    Izvajanje potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev vključuje tudi preprečevanje nevarnosti pri delu in izvajanje preventivnih ukrepov, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti in zdravja. Šele v primeru, da bi te zahteve tožena stranka izpolnila, ko bi torej zagotovila vse, da prepreči predvidljivo škodno nevarnost, ki jo prinaša neko ravnanje (opustitev), bi se tožena stranka lahko sklicevala na to, da tudi perfektno dolžnostno ravnanje posledice v konkretnem primeru ne bi moglo preprečiti in bi torej bilo mogoče govoriti o povsem nepričakovanem škodnem dogodku z nepredvidenimi posledicami (nesrečno naključje).
  • 129.
    VSL sodba I Cpg 1910/2014
    10.6.2015
    ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0065351
    ZZVZZ člen 63, 65.
    splošni dogovor – pogodba – zdravstvene storitve – neposredna veljava dogovora
    V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
  • 130.
    VSL sklep I Cpg 1193/2014
    22.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0063919
    ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5, 14, 23. OZ člen 171.
    odgovornost za škodo – delovna nezgoda – kršitev predpisov o varstvu pri delu – prispevek oškodovanca – deljena odškodninska odgovornost – soodgovornost delavca – regresni zahtevek – odgovornost delodajalca
    Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
  • 131.
    VSL sodba in sklep I Cpg 438/2013
    20.8.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0081805
    ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. ZDR člen 137, 137/3, 137/9. ZPP člen 13.
    predhodno vprašanje - sodba delovnega sodišča - ugotovitveni učinek - materialna pravnomočnost - refundacija nadomestila plače - nezmožnost za delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - premoženjski spor
    Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme niti ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Ugotovitveni učinek je bistvo materialne pravnomočnosti, ki pomeni, da odločba avtoritativno in dokončno odloča, kar je v konkretnem primeru prav.

    Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) zato ni spremenila (saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja).
  • 132.
    VSL sklep I Cpg 1049/2014
    16.7.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0063868
    ZZVZZ člen 87. OZ člen 135, 147. ZVZD člen 5, 6, 8.
    odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – ukrepi za zagotavljanje varnosti – razmejitev ukrepov – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – povrnitev stroškov zdravljenja – nadomestilo plače – nevarna dejavnost – vzročna zveza
    Zaradi samostojnosti pri organizaciji in izvedbi elektroinštalacijskih del ni mogoče zaključiti, da je za vse ukrepe za varno delo zadolžen naročnik. Tudi tožena stranka (izvajalec) je bila dolžna skrbeti za varno delo svojih delavcev na gradbišču, jih poučiti o nevarnosti, nadzirati njihovo delo in v primeru nesreče prijaviti nesrečo pri delu. To velja še toliko bolj, ker je opravljala delo s povečano nevarnostjo (delo na višini – nevarna dejavnost).
  • 133.
    VSL sodba II Cpg 999/2013
    9.7.2014
    ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0080418
    Splošni dogovor za pogodbeno leto 2010 člen 45, 45/1, 45/1-5, 46, 46/2, 46/4.
    pogodbena kazen - finančno-medicinski nadzor - napačno beleženje zdravstvenih storitev - škoda - kršitev pogodbene obveznosti - vrednost preveč obračunanih storitev
    Ker je namen v Splošnem dogovoru predvidene pogodbene kazni preventiven, tako določena pogodbena kazen nima niti narave odškodnine za katero od tipičnih vrst škod po OZ niti narave pogodbene kazni, kot je urejena v 257. in naslednjih členih OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Gre za t. i. sui generis pogodbeno kazen, ki je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja in jo je kršitelj pogodbenega razmerja dolžan plačati, če škoda nastane ali ne; če škoda nastane in jo kršitelj povrne, pa ga to še vedno ne odveže plačila pogodbeno dogovorjene civilne kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost nepravilno evidentirane storitve znaša 248,40 EUR, vrednost dejansko opravljenih storitev 162,90 EUR, skupna vrednost preveč obračunanih storitev pa 28,5 točk oziroma 85,50 EUR (458. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča pa je za izrek pogodbene kazni pravno relevantna le slednja. Ne more namreč slediti interpretaciji, po kateri se kot vrednost nepravilno obračunanega primera šteje vrednost celotne (nepravilno beležene) storitve, tj. 248,40 EUR. Doseganje praga iz 2. odstavka 46. člena Splošnega dogovora je po presoji pritožbenega sodišča odvisno od vrednosti „napake“ oziroma skupne vrednosti preveč obračunanih storitev (85,50 EUR). Ker v obravnavanem gospodarskem sporu vrednost presežka nad vrednostjo dejansko opravljenimi zdravstvenimi storitvami tega ni dosegla (za izrek pogodbene kazni v višini 500,00 EUR je predviden prag v višini 101,00 EUR), je tožena stranka pogodbeno kazen izrekla neutemeljeno.
  • 134.
    VSL sodba II Cpg 827/2013
    6.5.2014
    ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0063816
    OZ člen 147.
    refundacija nadomestila plače – škoda – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - napaka imenovanega zdravnika
    Čim je sodišče ugotovilo, da se tožena stranka zoper 3. in 4. odločbo ni pritožila, je pretrgana vzročna zveza med zatrjevano napačno izdano odločbo o delavčevi nezmožnosti za delo v obdobju od 11. 8. 2009 (namesto pravilno 8. 8. 2009) do 31. 8. 2009, zaradi česar je prišlo do prekinitve začasne zadržanosti od dela, in smiselno uveljavljeno škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi plačila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni.
  • 135.
    VSL sodba in sklep I Cpg 289/2014
    6.3.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0063754
    ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 118, 318, 318/1, 318/1-4. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 23. URS člen 22.
    pravica do izjavljanja - vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi – zamuda roka za odgovor na tožbo – subjektivni rok – objektivni rok za vložitev predloga – prekluzivni rok – procesna predpostavka - stroški zdravljenja – ukrepi varstva pri delu - vzročna zveza
    Z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
  • 136.
    VSL sodba I Cpg 1260/2013
    22.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL0063712
    ZPP člen 287, 287/4. ZZVZZ člen 87.
    dokazni sklep – sprememba dokaznega sklepa – odškodninski zahtevek – zavestno izpostavljanje nevarnosti poškodbe – privolitev v nastalo škodo – vzrok za škodo – ukrepi varstva pri delu
    Poledenelost na zunanjih površinah v določenih vremenskih razmerah in na izpostavljenih mestih nikakor ni neobičajen pojav. Nasprotno, gre za takšen pojav, ki ga je že ob povprečni skrbnosti mogoče predvideti in se s primerno prilagojeno hojo ali obutvijo nevarnosti poškodbe tudi izogniti. Tožnik, ki je vede stopil na poledenelo površino, čeprav mu tega ni bilo treba, je bil torej skrajno malomaren, saj se je zavestno izpostavil nevarnosti poškodbe, kar pomeni, da je privolil v nastalo škodo.

    Po ustaljeni sodni praksi je zahtevek po 87. člena ZZVZZ odškodninski in ne subrogacijski.
  • 137.
    VDSS sodba Psp 418/2012
    3.1.2013
    ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VDS0009945
    ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-2.
    zdraviliško zdravljenje – funkcionalne motnje
    Ker so pri tožniku funkcionalne motnje trajne in nepopravljive, ni podano bolezensko stanje iz druge alineje 2. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (bolezni živčnega sistema v primeru stanj po poškodbah in nevrokirurških operacijah na osrednjem in perifernem živčevju po operativnem zdravljenju in po popravljivih funkcionalnih motnjah). Zato ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
  • 138.
    VSK sodba in sklep Cpg 253/2007
    14.3.2008
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - ZDRAVSTVENO VARSTVO - VARSTVO KONKURENCE
    VSK0004169
    Ustava RS člen 74. OZ člen 9. ZZVZZ-H člen 18, 18/5, 20, 20/2. ZVK člen 13, 13/1, 13/2, 26, 26/1, 27. ZPP člen 286.
    svobodna gospodarska pobuda - pacta sunt servanda - restriktivna razlaga - dejanje nelojalne konkurence - zakonski poseg v obstoječa pravna razmerja
    Svobodni gospodarski pobudi, zlasti v situaciji, ko prihajajo na določeni trg novi igralci (ponudniki storitev), stoji nasproti dolžnost izpolnitve obveznosti (pacta sunt servanda), ki je temeljno in univerzalno načelo obligacijskega prava. Očitno se je tega načela zavedal tudi zakonodajalec, zato je v 5. odst. 18. člena ZZVZZ-H zapisal povsem jasno in razumljivo določbo. Gre za zakonsko določbo, s katero se posega v obstoječa pravna razmerja. Že zaradi tega je treba vsebino takšnega zakonskega teksta razlagati skrajno restriktivno, nikakor pa ne široko, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
  • 139.
    VSL Sodba I Cpg 705/2006
    25.9.2007
    ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00049239
    ZZVZZ člen 87.
    povrnitev škode - nesreča pri delu - varstvo pri delu - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - delo z viličarjem - viličar - nevarna stvar - poškodba delavca - odgovornost delodajalca - delodajalčeva razbremenitev odgovornosti - regresni zahtevek zavoda - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - stroški zdravljenja - povrnitev stroškov zdravljenja - izstavitev računa - dokazovanje plačila
    Odgovornost tožene stranke v smislu 87. člena ZZVZZ je podana zato, ker tožena stranka ni izvedla vseh ukrepov varstva pri delu, ker je delavca, ki ni bil usposobljen za delo z viličarjem niti opozorjen na morebitne nevarnosti, napotila k transportu tovora celo kot vodjo skupine, pri čemer je bilo delo z viličarjem (nalaganje tovora na vilice, dvigovanje bremena, razlaganje tovora) pravzaprav edina vsebina te delovne operacije. Tudi za vodjo (to je za osebo, ki naj bi delo zgolj organizirala in nadzirala, ne pa neposredno opravljala), tožena stranka ne bi smela zadolžiti osebe, ki dela z viličarjem ne obvlada in za to delo nima opravljenega ustreznega izpita za varstvo pri delu oz. predhodno ni bila poučena o pravilnem in varnem rokovanju z viličarjem in o nevarnostih, ki pri delu z viličarjem pretijo udeležencem.

    Toženkina ocena situacije je bila več kot očitno neustrezna, če že ne lahkomiselna, saj kaže na to, da je po eni strani podcenjevala tveganja pri delu z delovnim strojem, ki nedvomno predstavlja nevarno stvar, po drugi strani pa precenjevala strokovno usposobljenost svojih delavcev. Svoje odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi izkazala, da je bil poškodovanec usposobljen za delo z viličarjem oz. da mu je dala povsem konkretizirana (in ne zgolj splošna) navodila o tem, kako naj delo organizira in opravi in da je pri tem izvedla vse ukrepe za varstvo pri delu.

    Tudi pritožbeni ugovor, da tožeča stranka ni izkazala, da je stroške zdravljenja dejansko plačala in da se sodišče prve stopnje do tega ugovora ni opredelilo, ni utemeljen. Odločitev o višini tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na s strani tožeče stranke izstavljene račune za zdravljenje, kar za odločitev v zadevi povsem zadostuje. Tožeča stranka je oseba z javnimi pooblastili, katere organiziranost in pristojnosti so določene z zakonom. Ker njenega poslovanja ne usmerjajo zasebni interesi, niti ga ne ogrožajo običajni poslovni riziki, se predpostavlja, da svoje obveznosti napram zavarovancem in tretjim osebam v skladu s svojimi javnimi pooblastili korektno izpolnjuje. Zato je v primeru uveljavljanja regresnih zahtevkov dolžna dokazovati lastna plačila le v primeru, če obstojijo kakršnekoli okoliščine, ki vzbujajo resen dvom v to, da je tožeča stranka svoje obveznosti do zavarovancev izpolnila. Takšnih okoliščin pa tožena stranka niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni zatrjevala.
  • 140.
    VSL sklep I Cp 171/2000
    10.1.2001
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL45492
    ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2.
    stvarna pristojnost - socialni spor - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
    Če gre za spor, ki izvira iz pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, je to socialni spor, za katerega je po določbi 2. alinee 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 7