zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – fikcija vročitve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi oziroma splošno znanimi dejstvi – odškodninski spor – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Za veljavnost vročitve po 141. in 142. členu ZPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec zvedel, da je toženka odsotna in ne bi mogla pravočasno sprejeti pisanja, pa bi kljub temu opravil vročitev, bi šlo za kršitev postopka. Ker pa je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženka ni niti zatrjevala, da je za njeno odsotnost vedel, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti.
Za izdajo zamudne sodbe ni pomembno, ali predloženi dokazi potrjujejo tožnikove navedbe (v tem primeru zatrjevane poškodbe). Pomembno je zgolj to, da tožbene navedbe niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi.
ZKP člen 340, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. ZKND člen 3, 3/14. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (1946) člen 6. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 234.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja - nedovoljeni dokazi - zaslišanje priče - branje zapisnika - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper splošno ljudsko premoženje - prikrivanje
Čeprav priči nista bili zaslišani pred sodiščem ampak pred drugim organom (UDBO), glede na takratno procesno ureditev zapisniki o zaslišanju, prebrani na glavni obravnavi, niso nedovoljen dokaz.
ZOR člen 412, 412/3. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – sosporništvo na aktivni strani – vrednost spornega predmeta – vrednost zahtevka posameznega sosopornika – odškodninski spor
Ker gre za deljivo denarno obveznost, je pri aktivnem sosporništvu za dovoljenost revizije odločilna vrednost zahtevka vsakega posameznega dolžnika.
V revizijskem postopku so sporne samo kapitalizirane obresti kot postranska terjatev, zato vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša nič in revizija ni dovoljena.
ZUP člen 43, 260, 260-9, 265. ZUS člen 67, 67/2. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1, 92, 107.
enotno dovoljenje za gradnjo0 - obnova postopka – zaslišanje strank v upravnem postopku – pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku – predhodno vprašanje v upravnem sporu – opustitev oprave glavne obravnave
Tudi po presoji revizijskega sodišča ima predlagateljica obnove kot lastnica sosednjega zemljišča pravico sodelovati v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo. Sporno enotno gradbeno dovoljenje med drugim vsebuje tudi ograditev celotnega zemljišča tožnikov z žično ograjo, pri čemer zemljišče prizadete stranke meji na njihovo zemljišče. Prizadeta stranka pa je v predlogu za obnovo zatrjevala, da ima na parceli tožnikov služnostno pravico poti. Po določbi 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Predlagateljica obnove postopka kot neposredna soseda investitorjev ima zato pravico udeleževati se postopka, v katerem se odloča o dovolitvi predlaganega posega v prostor, kot stranska udeleženka, saj v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi.
neupravičena pridobitev – uporabnina - pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Tožnik je s svojim ravnanjem (pomočjo toženki) prikrajšal samega sebe, v želji, da toženki nastane korist (da ni dolžna plačati uporabe stanovanja). Njegova volja je torej temelj za premik premoženja in izključuje okoriščenje toženke, s tem pa tožnikov vrnitveni zahtevek.
Navedba vrednosti spora po izdaji sklepa sodišča prve stopnje je prepozna, saj drugi odstavek 44. člena ZPP določa, da mora biti opredeljena že v tožbi.
ZOR člen 154, 154/2, 173. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povzročitev škode - nesreča pri delu - delo v premogovniku - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za nastanek odškodninske obveznosti morajo biti sočasno podane štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, vzročna zveza med tem ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke in nastanek premoženjske ali nepremoženjske škode. Ker sta šteli težko fizično delo v prisljenem položaju v rovu za delo s povečano nevarnostjo, sta po 173. členu ZOR domnevali vzročnost, tako da ni bilo potrebe po dokazovanju krivde druge toženke, toda preostale predpostavke bi moral tožnik dokazati. To mu ni uspelo, ker so bile bolečine posledica izbočenja diska zaradi degenerativnih sprememb in ne zaradi preobremenitve pri delu v rovu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001357
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost - nezmožnost za delo - ločenost postopkov
Revizija se dovoli o vprašanju pomena ločenosti postopkov prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi neopravičene odsotnosti z dela (postopka, ki ga je vodila tožeča stranka) in odločanja o delavčevi nezmožnosti za delo (postopka, ki ga je vodila tožena stranka) za odškodninsko odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v položaju, v katerem sta zdravniški komisiji tožene stranke prezrli, da delavec (voznik) dela pri tožeči stranki ni zmogel zaradi jemanja zdravil, zaradi katerih ni smel upravljati vozil, za škodo, ki je tožeči stranki nastala z odškodovanjem delavca za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, pri čemer je bila njegovo neupravičeno odsotnost z dela utemeljevala z zmotnim stališčem navedenih komisij o tem, da je bil delavec dela zmožen.
izpolnitev pogodbene obveznosti - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - učinek sklenjene sodne poravnave - umik tožbe
Toženčevo sklicevanje na tožničino obveznost umakniti tožbo, dogovorjeno v sodni poravnavi, bi lahko imelo za posledico ustavitev postopka le, če bi bila taka posledica navedenega dogovora določena v ZPP. Ker ZPP učinkov zaveze k umiku tožbe, dogovorjene v sodni poravnavi, ne ureja, neizpolnitve tožničine obveznosti po sodni poravnavi ni mogoče sankcionirati niti z zavrženjem tožbe.
Ker se je tožnica v sodni poravnavi, sklenjeni v drugem postopku, odpovedala terjatvi, ki je predmet tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi, je tožba zaradi učinkov zadeve, o kateri je sklenjena sodna poravnava, nedopustna.
hramba - izpolnitev obveznosti - vračilo shranjene stvari - odškodnina
Glede na to, da sta sodišči ugotovili, da je toženec neupravičeno odklanjal vrnitev v hrambo danega avtomobila, je utemeljen tožnikov zahtevek za njegovo vračilo ali za plačilo odškodnine. Morda tožnikov karambolirani avtomobil res ni uničen in še vedno obstaja, vendar ni v enakem stanju in se je njegova vrednost sčasoma bistveno spremenila. Zato je tožnik upravičen do odškodnine.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – lastništvo zemljišča
Revident ne zanika, da je pridobil za legalizacijo kupljenega objekta lokacijsko dovoljenje, kot tudi gradbeno dovoljenje, šele v letu 1996, čeprav je nedograjen objekt kupil že v letu 1986. Objekt je bil torej zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja pred 10. 4. 1993, ko je bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur. l. RS, št. 8/93), ki je določil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za vse nedovoljene posege v prostor, izvedene brez ustreznega upravnega dovoljenja.
OZ člen 87, 135. ZTLR člen 33, 69. ZZK člen 22. ZN člen 42,49.
povzročitev škode – odgovornost notarja - skrbnost dobrega strokovnjaka pri sestavi notarske listine – poučitev stranke o vsebini posla – prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - nedopustnost ravnanja notarja – vzročna zveza - škoda
Pri presoji skrbnosti dobrega strokovnjaka – notarja, je treba ugotoviti, ali je poznal vsebino celotnega posla ali le pogodb, ki jih je potrdil in jim podelil lastnost notarskega zapisa.
Vsaka najmanjša opustitev in malomarnost je podlaga za krivdno odgovornost.
dovoljenost revizije - opredelitev razlogov za revizijo - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Ker revidentka v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, njena revizija ni dovoljena in se zato zavrže.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe – javni razpis - postopek izbire koncesionarja
Splošne določbe v zvezi s podelitvijo koncesije gospodarske javne službe vsebuje Zakon o gospodarskih javnih službah - ZGJS, s področno zakonodajo pa so posamezne gospodarske javne službe še podrobneje urejene. Neposredna uporaba pravil Zakona o javnih naročilih (ZJU-1) se v postopku oddaje koncesij nanaša na javno objavo in vsebino objave javnega razpisa, ostale določbe ZJU-1 pa se v postopkih podelitve koncesij uporabljajo le smiselno.
denacionalizacija zemljišč – ovire za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen uporabe prostora – smučišča
Vrnitev posameznega sestavnega dela kompleksa zemljišč s točno določeno funkcijo je lahko bistvenega pomena za okrnitev namena, ki mu kompleks kot celota služi. Ker bi sprememba lastnika dela zemljišč v kompleksu lahko bistveno vplivala na okrnitev prostorske kompleksnosti, ni mogoče vrniti spornih nepremičnin v last in posest.
Če revident spornega pravnega vprašanja ne opredeli konkretno in določno, upoštevaje vsebino obravnavane zadeve, temveč le na načelni ravni predlaga določitev vsebine pravnega standarda, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
sodna poravnava – razlaga sodne poravnave – stranka sodne poravnave
Revizijski očitek o izbiri neustrezne metode pri ugotavljanju vsebine sodne poravnave je neutemeljen. Revidentka gradi svoje razumevanje poravnave na izolirani vsebini ene določbe, sodišče pa pri presoji pravilno poveže vsebino vsake posamezne določbe s celotno vsebino poravnave, tako da vsaka določba ohrani svoj pomen.
ZUP člen 292, 298, 299. ZGO-1 člen 148. ZUS člen 34, 34/1-5. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
ukrep gradbenega inšpektorja – izvršba – ugovori v izvršilnem postopku
Ker se predmetni postopek nanaša na upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se ni opredeljevalo do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odločbo gradbenega inšpektorja, ki je izvršilni naslov, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Namen zahteve za varstvo zakonitosti je drugačen od revizije, saj je zahteva za varstvo zakonitosti namenjena varstvu javnega interesa po poenotenju sodne prakse, kljub temu pa je vložena v posamični zadevi s predlogom za spremembo ali razveljavitev pravnomočne sodbe ali sklepa, kar je namen vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni interes za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v 374. členu ZPP, ki se uporablja na podlagi 391. člena ZPP tudi za zahtevo za varstvo podan v tistih primerih, ko poseg Vrhovnega sodišča lahko privede do drugačne odločitve odločitve v zadevi.