ZKP člen 340, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. ZKND člen 3, 3/14. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (1946) člen 6. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 234.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja - nedovoljeni dokazi - zaslišanje priče - branje zapisnika - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper splošno ljudsko premoženje - prikrivanje
Čeprav priči nista bili zaslišani pred sodiščem ampak pred drugim organom (UDBO), glede na takratno procesno ureditev zapisniki o zaslišanju, prebrani na glavni obravnavi, niso nedovoljen dokaz.
Navedba vrednosti spora po izdaji sklepa sodišča prve stopnje je prepozna, saj drugi odstavek 44. člena ZPP določa, da mora biti opredeljena že v tožbi.
načelo sorazmernosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - izzvana kriminalna dejavnost - odreditev
Sodišče lahko odloča o odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov na podlagi dejanskih ugotovitev policije, glede katerih pa mora policija v zadostni meri pojasniti tudi podlago oziroma vir teh ugotovitev.
Če se uporaba določenega prikritega preiskovalnega ukrepa pokaže kot sorazmerna, to še ne pomeni, da velja enako glede celotnega kataloga teh ukrepov.
neupravičena pridobitev – uporabnina - pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Tožnik je s svojim ravnanjem (pomočjo toženki) prikrajšal samega sebe, v želji, da toženki nastane korist (da ni dolžna plačati uporabe stanovanja). Njegova volja je torej temelj za premik premoženja in izključuje okoriščenje toženke, s tem pa tožnikov vrnitveni zahtevek.
Revident v reviziji ne zatrjuje, da mu ni bila dana možnost dokazovanja dejanskega stanja, ki nasprotuje zakonski domnevi nelojalnosti njegovega očeta, nasprotuje le presoji dokazov, izvedenih v postopku. Z zatrjevanjem drugačnega dejanskega stanja, kot ga je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovil prvostopni upravni organ, pa revident ne izkazuje pomembnega pravnega vprašanja kot pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – koluzijska nevarnost – ponovitvena nevarnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob upoštevanju, da gre za ožjo družinsko skupnost, in izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja, da je osumljeni že skušal vplivati na oškodovanko, je sodišče razumno presodilo, da navedena ravnanja konkretno izkazujejo nevarnost vplivanja na priče v tem kazenskem postopku.
dopustitev revizije - nediferencirana vrednost izpodbijanega dela sodbe - odškodninski spor
Zavzemanje za znižanje prisojene odškodnine, pri čemer predlagatelj ne pojasni določno, za koliko naj bi se odškodnina znižala, ne predstavlja ustrezne opredelitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1. ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 86, 107, 107/1, 107/2.
načelo zakonitosti - gradnja brez upravnega dovoljenja – enostavni objekti - ustavna odločba
Ker se je v obravnavani zadevi inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo ZGO-1, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča pa ne gre za enostaven objekt po Pravilniku, je upravni organ prve stopnje pravilno odločil na podlagi ZUN.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Ker predlagateljica uveljavljene postopkovne kršitve ne utemeljuje z očitkom kršitve postopka (nepravilna dopustitev razpolaganja z zahtevkom s procesnim dejanjem stranke), predlog ne izpostavlja pomembnega vprašanja s področja procesnega prava.
Pojem pomembnega pravnega vprašanja iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je treba razumeti tako, kot je opredeljen v 367. a členu ZPP.
Pravilna je presoja, da tožnik ne bi mogel terjati odmika objekta od njegove parcelne meje, tudi če bi bil tak odmik z urbanističnim predpisom določen, saj njegovo zemljišče ne meji na zemljišče predvidenega posega.
Ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi ZGO-1.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - državno sofinanciranje projektov v kulturi - razmerje med sklepom države in pogodbo med državo in občino
Dopustitev revizije glede vprašanja razmerja med sklepom oziroma odločbo in kasnejšo pogodbo v primeru sofinanciranja države in občine.
CZ (1976) člen 370, 370/1-1, 389, 389/2. CZ (1995) člen 182, 182/1. ZUP (1986) člen 208, 209. ZUS-1 člen 22, 22/1, 87. ZPP člen 73, 73/5.
tranzitni carinski postopek – carinski prekršek – storilec prekrška kot carinski zavezanec – revizijske novote – izločitev višjega sodnika
Oseba, ki je odgovorna za carinski prekršek, ker blaga v tranzitu ni predala namembni carinski izpostavi, je prva, ki pride v poštev kot carinski zavezanec.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Iz podatkov, ki jih je pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je s sodbo Vrhovnega sodišča že bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS, od 28.8.1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana, zato tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za obnovo postopka v katerem je bilo ugotovljeno, da se tožnik ne šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana.
dovoljenost revizije – zavrženje – niso podane hude posledice
Revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila zgolj s pavšalno trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo hude posledice. Revidentka ni navedla, kakšne hude posledice naj bi ji zaradi odločitve tožene stranke sploh nastale.
ZUS-1 člen 27, 27/1-1, 64, 64/1-1, 94, 94/1. ZUP člen 43.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - položaj stranke – denacionalizacijski upravičenec - stališče Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-3/97 z dne 15. 7. 1999, pa tudi v odločbi Up-257/03 z dne 2. 10. 2003 že odločilo, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar lahko odločitev inšpektorja predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke.
Glede na navedeno je v obravnavanem primeru bistvenega pomena ugotovitev ali gre za legalno ali za nelegalno gradnjo. Od tega je namreč odvisna oblika vračanja v denacionalizacijskem postopku. Tožnik ima zato po presoji revizijskega sodišča v smislu 43. člena ZUP vendarle pravni interes, da zahteva, da se sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka preizkusi še na drugi stopnji upravnega odločanja. S tem bo tudi preizkušeno, ali je bil inšpekcijski postopek zakonito ustavljen ali ne. Položaj stranke je v obravnavanem primeru potrebno presojati ne le na podlagi določb ZUN, temveč tudi ob uporabi določbe 43. člena ZUP ter glede na določbe Zakona o denacionalizaciji.
ZUP člen 292, 298, 299. ZGO-1 člen 148. ZUS člen 34, 34/1-5. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
ukrep gradbenega inšpektorja – izvršba – ugovori v izvršilnem postopku
Ker se predmetni postopek nanaša na upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se ni opredeljevalo do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odločbo gradbenega inšpektorja, ki je izvršilni naslov, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
Uredbe o ureditvi trga z žiti člen 31.a, 31.a/2. ZKme člen 19, 19/1-1, 126. URS člen 120, 120/2, 153, 153/4.
upravičenje do subvencije – trg z žiti - registracija za predelavo žit
Podpora iz 31.a člena Uredbe o ureditvi trga z žiti vključuje le tiste subjekte, ki žito nakupujejo izključno za nadaljnjo prodajo. Taka razlaga je tudi skladna z namenom predmetne podpore, ki pomeni ukrep pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov, ki temelji na 1. alinei prvega odstavka 19. člena ZKme. Določba drugega odstavka 31.a člena Uredbe ne daje podlage za razlago, da bi bilo treba glede upravičenosti do subvencije upoštevati, ali je vlagatelj zahteve zanjo, ki se ukvarja tudi s proizvodno dejavnostjo, pri kateri se uporabljajo krušna oziroma krmna žita, kupljeno žito v proizvodnji tudi predelal oziroma, ali ga je naprej prodal. Postopka preverjanja teh dejstev Uredba ne predpisuje in ne predvideva izkazovanja podatkov o tem, katera žita, ki so bila odkupljena, so bila v proizvodnji predelana in katera prodana končnemu uporabniku.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Namen zahteve za varstvo zakonitosti je drugačen od revizije, saj je zahteva za varstvo zakonitosti namenjena varstvu javnega interesa po poenotenju sodne prakse, kljub temu pa je vložena v posamični zadevi s predlogom za spremembo ali razveljavitev pravnomočne sodbe ali sklepa, kar je namen vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni interes za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v 374. členu ZPP, ki se uporablja na podlagi 391. člena ZPP tudi za zahtevo za varstvo podan v tistih primerih, ko poseg Vrhovnega sodišča lahko privede do drugačne odločitve odločitve v zadevi.