Uredbe o ureditvi trga z žiti člen 31.a, 31.a/2. ZKme člen 19, 19/1-1, 126. URS člen 120, 120/2, 153, 153/4.
upravičenje do subvencije – trg z žiti - registracija za predelavo žit
Podpora iz 31.a člena Uredbe o ureditvi trga z žiti vključuje le tiste subjekte, ki žito nakupujejo izključno za nadaljnjo prodajo. Taka razlaga je tudi skladna z namenom predmetne podpore, ki pomeni ukrep pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov, ki temelji na 1. alinei prvega odstavka 19. člena ZKme. Določba drugega odstavka 31.a člena Uredbe ne daje podlage za razlago, da bi bilo treba glede upravičenosti do subvencije upoštevati, ali je vlagatelj zahteve zanjo, ki se ukvarja tudi s proizvodno dejavnostjo, pri kateri se uporabljajo krušna oziroma krmna žita, kupljeno žito v proizvodnji tudi predelal oziroma, ali ga je naprej prodal. Postopka preverjanja teh dejstev Uredba ne predpisuje in ne predvideva izkazovanja podatkov o tem, katera žita, ki so bila odkupljena, so bila v proizvodnji predelana in katera prodana končnemu uporabniku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 260, 260-2. CZ člen 154, 154/1-a.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carinskega dolga – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti
Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa.
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZCUKPIL člen 9, 11, 11/1.
carine – odločba o zasegu blaga – kršitev pravic intelektualne lastnine - dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo
Glede na prvi odstavek 11. člena Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine – ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča splošne pristojnosti, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Pomembno pravno vprašanje mora biti konkretno, nanašati se mora na konkretni primer, treba ga je natančno in jasno opisati, tako da je iz opisa mogoče opredeliti, kakšen je problem v konkretnem primeru, in navesti pravno normo v zvezi s tem vprašanjem.
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident, da bi zadostil dokaznemu bremenu za dovoljenost revizije, priložiti sodbo sodišča prve stopnje, od katere odstopa izpodbijana sodba. Ne zadostuje, da se revident zgolj sklicuje na neko odločitev prvostopnega sodišča z navedbo opravilne številke zadeve.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Ker predlagateljica uveljavljene postopkovne kršitve ne utemeljuje z očitkom kršitve postopka (nepravilna dopustitev razpolaganja z zahtevkom s procesnim dejanjem stranke), predlog ne izpostavlja pomembnega vprašanja s področja procesnega prava.
Pojem pomembnega pravnega vprašanja iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je treba razumeti tako, kot je opredeljen v 367. a členu ZPP.
Pravilna je presoja, da tožnik ne bi mogel terjati odmika objekta od njegove parcelne meje, tudi če bi bil tak odmik z urbanističnim predpisom določen, saj njegovo zemljišče ne meji na zemljišče predvidenega posega.
ZUN člen 50, 51, 73, 73/1. ZGO-1 člen 2, 3, 3/3, 200, 200/1. ZUS-1 člen 85, 85/1, 85/2, 86, 107, 107/1, 107/2.
načelo zakonitosti - gradnja brez upravnega dovoljenja – enostavni objekti - ustavna odločba
Ker se je v obravnavani zadevi inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo ZGO-1, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča pa ne gre za enostaven objekt po Pravilniku, je upravni organ prve stopnje pravilno odločil na podlagi ZUN.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - državno sofinanciranje projektov v kulturi - razmerje med sklepom države in pogodbo med državo in občino
Dopustitev revizije glede vprašanja razmerja med sklepom oziroma odločbo in kasnejšo pogodbo v primeru sofinanciranja države in občine.
Ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi ZGO-1.
CZ (1976) člen 370, 370/1-1, 389, 389/2. CZ (1995) člen 182, 182/1. ZUP (1986) člen 208, 209. ZUS-1 člen 22, 22/1, 87. ZPP člen 73, 73/5.
tranzitni carinski postopek – carinski prekršek – storilec prekrška kot carinski zavezanec – revizijske novote – izločitev višjega sodnika
Oseba, ki je odgovorna za carinski prekršek, ker blaga v tranzitu ni predala namembni carinski izpostavi, je prva, ki pride v poštev kot carinski zavezanec.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Iz podatkov, ki jih je pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je s sodbo Vrhovnega sodišča že bilo ugotovljeno, da se tožnik po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS, od 28.8.1945 dalje šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana, zato tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za obnovo postopka v katerem je bilo ugotovljeno, da se tožnik ne šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana.
ZUS-1 člen 27, 27/1-1, 64, 64/1-1, 94, 94/1. ZUP člen 43.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - položaj stranke – denacionalizacijski upravičenec - stališče Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-3/97 z dne 15. 7. 1999, pa tudi v odločbi Up-257/03 z dne 2. 10. 2003 že odločilo, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar lahko odločitev inšpektorja predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke.
Glede na navedeno je v obravnavanem primeru bistvenega pomena ugotovitev ali gre za legalno ali za nelegalno gradnjo. Od tega je namreč odvisna oblika vračanja v denacionalizacijskem postopku. Tožnik ima zato po presoji revizijskega sodišča v smislu 43. člena ZUP vendarle pravni interes, da zahteva, da se sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka preizkusi še na drugi stopnji upravnega odločanja. S tem bo tudi preizkušeno, ali je bil inšpekcijski postopek zakonito ustavljen ali ne. Položaj stranke je v obravnavanem primeru potrebno presojati ne le na podlagi določb ZUN, temveč tudi ob uporabi določbe 43. člena ZUP ter glede na določbe Zakona o denacionalizaciji.
dovoljenost revizije – zavrženje – niso podane hude posledice
Revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila zgolj s pavšalno trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo hude posledice. Revidentka ni navedla, kakšne hude posledice naj bi ji zaradi odločitve tožene stranke sploh nastale.
ZRev-1 člen 72, 72/1, 72/2, 72/3. Mednarodni računovodski standard (MSR) 240.
pravica do izjave v postopku - opomin - kršitev pravil revidiranja računovodskih izkazov - prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - pravilno tolmačenje pravil revizijskih ali računovodskih standardov - dostopnost revizijske dokumentacije za stranko
S pozivom Inštituta, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, je bila tožeča stranka z »relevantno revizijsko dokumentacijo« seznanjena. S tem pa ji je bila zagotovljena tudi pravica do izjave. Tožeča stranka se namreč v svoji izjavi ni sklicevala na dodatno dokumentacijo pri revizijski družbi, ki je v postopku nadzora ne bi uspela pregledati, niti na obstoj dodatnih listinskih dokazov, ki jih ne bi uspela predložiti (na kar je v odgovoru na tožbo opozorila tudi tožena stranka).
Sodni nadzor nad uporabo pravil stroke pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožnica vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih ali računovodskih standardov (v tem smislu razloguje tudi Vrhovno sodišče v sodbi G 18/2003 z dne 14. 2. 2006).
kršitev materialnih določb zakona - sankcije za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker storilec ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja za nobeno kategorijo, je prekrškovni organ z izrekom stranske sankcije 3 kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, v izpodbijanem plačilnem nalogu prekoračil pravico, ki jo ima po zakonu in kršil določbo drugega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odločanje višjega sodišča o pritožbi
Če pritožbeno sodišče spremeni izrek in doda konkretne (konstitutivne) znake prekrška z namenom, da odpravi kršitev materialnega prava, ravna v škodo obdolženca in s tem krši določilo desetega odstavka 163. člena ZP-1.
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 199, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s sprenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženih ali preseženih 18 kazenskih točk v cestnem prometu lahko temelji le na pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu kazenske točke izrečene.