Če revident spornega pravnega vprašanja ne opredeli konkretno in določno, upoštevaje vsebino obravnavane zadeve, temveč le na načelni ravni predlaga določitev vsebine pravnega standarda, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 260, 260-2. CZ člen 154, 154/1-a.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carinskega dolga – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti
Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa.
sodna poravnava – razlaga sodne poravnave – stranka sodne poravnave
Revizijski očitek o izbiri neustrezne metode pri ugotavljanju vsebine sodne poravnave je neutemeljen. Revidentka gradi svoje razumevanje poravnave na izolirani vsebini ene določbe, sodišče pa pri presoji pravilno poveže vsebino vsake posamezne določbe s celotno vsebino poravnave, tako da vsaka določba ohrani svoj pomen.
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZCUKPIL člen 9, 11, 11/1.
carine – odločba o zasegu blaga – kršitev pravic intelektualne lastnine - dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo
Glede na prvi odstavek 11. člena Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine – ZCUKPIL je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča splošne pristojnosti, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Pomembno pravno vprašanje mora biti konkretno, nanašati se mora na konkretni primer, treba ga je natančno in jasno opisati, tako da je iz opisa mogoče opredeliti, kakšen je problem v konkretnem primeru, in navesti pravno normo v zvezi s tem vprašanjem.
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident, da bi zadostil dokaznemu bremenu za dovoljenost revizije, priložiti sodbo sodišča prve stopnje, od katere odstopa izpodbijana sodba. Ne zadostuje, da se revident zgolj sklicuje na neko odločitev prvostopnega sodišča z navedbo opravilne številke zadeve.
dovoljenost revizije - opredelitev razlogov za revizijo - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Ker revidentka v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, njena revizija ni dovoljena in se zato zavrže.
denacionalizacija zemljišč – ovire za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen uporabe prostora – smučišča
Vrnitev posameznega sestavnega dela kompleksa zemljišč s točno določeno funkcijo je lahko bistvenega pomena za okrnitev namena, ki mu kompleks kot celota služi. Ker bi sprememba lastnika dela zemljišč v kompleksu lahko bistveno vplivala na okrnitev prostorske kompleksnosti, ni mogoče vrniti spornih nepremičnin v last in posest.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe – javni razpis - postopek izbire koncesionarja
Splošne določbe v zvezi s podelitvijo koncesije gospodarske javne službe vsebuje Zakon o gospodarskih javnih službah - ZGJS, s področno zakonodajo pa so posamezne gospodarske javne službe še podrobneje urejene. Neposredna uporaba pravil Zakona o javnih naročilih (ZJU-1) se v postopku oddaje koncesij nanaša na javno objavo in vsebino objave javnega razpisa, ostale določbe ZJU-1 pa se v postopkih podelitve koncesij uporabljajo le smiselno.
hramba - izpolnitev obveznosti - vračilo shranjene stvari - odškodnina
Glede na to, da sta sodišči ugotovili, da je toženec neupravičeno odklanjal vrnitev v hrambo danega avtomobila, je utemeljen tožnikov zahtevek za njegovo vračilo ali za plačilo odškodnine. Morda tožnikov karambolirani avtomobil res ni uničen in še vedno obstaja, vendar ni v enakem stanju in se je njegova vrednost sčasoma bistveno spremenila. Zato je tožnik upravičen do odškodnine.
izpolnitev pogodbene obveznosti - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - učinek sklenjene sodne poravnave - umik tožbe
Toženčevo sklicevanje na tožničino obveznost umakniti tožbo, dogovorjeno v sodni poravnavi, bi lahko imelo za posledico ustavitev postopka le, če bi bila taka posledica navedenega dogovora določena v ZPP. Ker ZPP učinkov zaveze k umiku tožbe, dogovorjene v sodni poravnavi, ne ureja, neizpolnitve tožničine obveznosti po sodni poravnavi ni mogoče sankcionirati niti z zavrženjem tožbe.
Ker se je tožnica v sodni poravnavi, sklenjeni v drugem postopku, odpovedala terjatvi, ki je predmet tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi, je tožba zaradi učinkov zadeve, o kateri je sklenjena sodna poravnava, nedopustna.
ZOR člen 154, 154/2, 173. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povzročitev škode - nesreča pri delu - delo v premogovniku - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Za nastanek odškodninske obveznosti morajo biti sočasno podane štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, vzročna zveza med tem ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke in nastanek premoženjske ali nepremoženjske škode. Ker sta šteli težko fizično delo v prisljenem položaju v rovu za delo s povečano nevarnostjo, sta po 173. členu ZOR domnevali vzročnost, tako da ni bilo potrebe po dokazovanju krivde druge toženke, toda preostale predpostavke bi moral tožnik dokazati. To mu ni uspelo, ker so bile bolečine posledica izbočenja diska zaradi degenerativnih sprememb in ne zaradi preobremenitve pri delu v rovu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001357
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost - nezmožnost za delo - ločenost postopkov
Revizija se dovoli o vprašanju pomena ločenosti postopkov prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi neopravičene odsotnosti z dela (postopka, ki ga je vodila tožeča stranka) in odločanja o delavčevi nezmožnosti za delo (postopka, ki ga je vodila tožena stranka) za odškodninsko odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v položaju, v katerem sta zdravniški komisiji tožene stranke prezrli, da delavec (voznik) dela pri tožeči stranki ni zmogel zaradi jemanja zdravil, zaradi katerih ni smel upravljati vozil, za škodo, ki je tožeči stranki nastala z odškodovanjem delavca za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, pri čemer je bila njegovo neupravičeno odsotnost z dela utemeljevala z zmotnim stališčem navedenih komisij o tem, da je bil delavec dela zmožen.
OZ člen 87, 135. ZTLR člen 33, 69. ZZK člen 22. ZN člen 42,49.
povzročitev škode – odgovornost notarja - skrbnost dobrega strokovnjaka pri sestavi notarske listine – poučitev stranke o vsebini posla – prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - nedopustnost ravnanja notarja – vzročna zveza - škoda
Pri presoji skrbnosti dobrega strokovnjaka – notarja, je treba ugotoviti, ali je poznal vsebino celotnega posla ali le pogodb, ki jih je potrdil in jim podelil lastnost notarskega zapisa.
Vsaka najmanjša opustitev in malomarnost je podlaga za krivdno odgovornost.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – lastništvo zemljišča
Revident ne zanika, da je pridobil za legalizacijo kupljenega objekta lokacijsko dovoljenje, kot tudi gradbeno dovoljenje, šele v letu 1996, čeprav je nedograjen objekt kupil že v letu 1986. Objekt je bil torej zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja pred 10. 4. 1993, ko je bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur. l. RS, št. 8/93), ki je določil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za vse nedovoljene posege v prostor, izvedene brez ustreznega upravnega dovoljenja.
ZRev-1 člen 72, 72/1, 72/2, 72/3. Mednarodni računovodski standard (MSR) 240.
pravica do izjave v postopku - opomin - kršitev pravil revidiranja računovodskih izkazov - prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - pravilno tolmačenje pravil revizijskih ali računovodskih standardov - dostopnost revizijske dokumentacije za stranko
S pozivom Inštituta, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, je bila tožeča stranka z »relevantno revizijsko dokumentacijo« seznanjena. S tem pa ji je bila zagotovljena tudi pravica do izjave. Tožeča stranka se namreč v svoji izjavi ni sklicevala na dodatno dokumentacijo pri revizijski družbi, ki je v postopku nadzora ne bi uspela pregledati, niti na obstoj dodatnih listinskih dokazov, ki jih ne bi uspela predložiti (na kar je v odgovoru na tožbo opozorila tudi tožena stranka).
Sodni nadzor nad uporabo pravil stroke pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožnica vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih ali računovodskih standardov (v tem smislu razloguje tudi Vrhovno sodišče v sodbi G 18/2003 z dne 14. 2. 2006).
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 169, 169/1. ZG člen 2, 2/1, 79, 79/1-5.
bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – obstoj prekrška - ogrožanje gozda - gozd
Ugotovitev, ali je določeno zemljišče gozd ali ne, je odvisna zlasti od stanja v naravi oziroma od odgovora na vprašanje, ali je zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, ne pa od načina njegove opredelitve v prostorskih aktih.
kršitev materialnih določb zakona - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Storilcu prekrška, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, ni mogoče izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 22, 22/3, 156, 156-5, 199, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s sprenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženih ali preseženih 18 kazenskih točk v cestnem prometu lahko temelji le na pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu kazenske točke izrečene.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odločanje višjega sodišča o pritožbi
Če pritožbeno sodišče spremeni izrek in doda konkretne (konstitutivne) znake prekrška z namenom, da odpravi kršitev materialnega prava, ravna v škodo obdolženca in s tem krši določilo desetega odstavka 163. člena ZP-1.