kršitev materialnih določb zakona - sankcije za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker storilec ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja za nobeno kategorijo, je prekrškovni organ z izrekom stranske sankcije 3 kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, v izpodbijanem plačilnem nalogu prekoračil pravico, ki jo ima po zakonu in kršil določbo drugega odstavka 22. člena ZP-1 na način iz 5. točke 156. člena ZP-1.
ZKP člen 424, 424/2. ZKP-G člen 20, 20/2. ZVS. ZPPVS.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti - kršitev kazenskega zakona
Ker veljavni kazenskopravni predpisi v času, ko naj bi obsojenci izvršili dejanje, zaradi katerega so bili obsojeni, niso vsebovali inkriminacije „širjenje lažnih vesti in zoper ljudsko oblast“, je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je za vse obsojence izreklo oprostilno sodbo.
najemna pogodba - najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - odstop od pogodbe - povrnitev vlaganj v predmet najema - dogovor o vračilu vlaganj - pobotni ugovor - razlaga pogodbe - krivdni razlogi - neplačevanje najemnine - volja pogodbenih strank - dejansko stanje - razlogi za revizijo - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče je presodilo, da odstop od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine s strani toženca ni enostranska prekinitev pogodbe, pri kateri je toženec upravičen do povračila stroškov po tretji točki 4. člena pogodbe, saj bi enostranska prekinitev pogodbe predstavljala le tožnikov odstop od pogodbe brez krivdnih razlogov na strani toženca. Navedena presoja vsebuje dejansko ugotovitev o volji strank pri sklepanju pogodbe oziroma spornega pogodbenega določila, ki je v tem, da pojem enostranske prekinitve pogodbe vsebuje le primere odstopa tožnika od pogodbe brez krivdnih razlogov na strani toženca.
pravica do objave popravka - pogoji za objavo - obvestilo odgovornega urednika o neobjavi popravka - kršitev dolžnosti odgovornega urednika - civilnopravna sankcija kršitve
Kršitev dolžnosti odgovornega urednika, da prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvesti, kdaj bo objavljen zahtevani popravek oziroma, da zavrača zahtevo (8.odstavek 27. člena ZMed), prekršek po določbi 148.a člena ZMed, nima pa ta kršitev nobenih civilnopravnih sankcij, za kar se zavzema revident.
Uveljavljena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodbi nižjih sodišč imata razloge o odločilnih dejstvih in ju je mogoče preizkusiti, torej je mogoče razbrati, kako je sodišče iz procesnega gradiva, ki ga je imelo na voljo, prišlo do odločitve o tožbenemu zahtevku.
ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 212, 286.
povrnitev nepremoženjske škode – posredni oškodovanec – podlage odškodninske odgovornosti – sklepčnost tožbe – vzročna zveza - škoda
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu res uveljavil v zvezi z nepremoženjsko škodo in prav tako je res, da je pravna ustanova posrednega oškodovanca v odškodninskem pravu izjema. Pravno razmerje med odgovorno osebo in (posrednim) oškodovancem je namreč na tak način vzpostavljeno preko običajnih meja pravno relevantne vzročne zveze.
začasen uvoz blaga – predložitev zvezka ATA – povračilo carine – delna oprostitev plačila carine – zakonsko dolgovan carinski dolg – postopek za odobritev povračila ali odpusta carinskega dolga – sodba SES C-100/2005 z dne 5.10.2006
Okoliščina, da je bil tožeči stranki carinski dolg v odmernem carinskem postopku zakonito obračunan v skladu z vloženo in izpolnjeno carinsko deklaracijo in je bil zakonito dolgovan v prvotnem carinskem postopku, ne pomeni tudi, da je bil navedeni carinski dolg zakonsko dolgovan v smislu drugega odstavka 158. člena v posebnem postopku za povračilo oziroma odpustitev carinskega dolga.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - odgovornost voznika - neizvedba glavne obravnave
S tem, ko je tožnik (voznik blaga) v tranzitnem carinskem postopku odpeljal blago namesto k namembnemu carinskemu organu na razkladanje, kjer je omogočil odstranitev zalivk in prečrpanje olja, kljub temu, da je bila v ECL (ki jo je imel s seboj v kabini tovornjaka) v polju 53 kot namembni carinski organ jasno določena carinska izpostava, je tožnik odstranil blago izpod carinskega nadzora, zato je carinski dolžnik.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo - nova dejstva in dokazi - kriva izpovedba priče
Sodišče brez izvedbe v zahtevi za obnovo predlaganih novih dokazov oceni, ali so le ti po vsebini primerni, da bi lahko glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna sodba, pripeljali do drugačne sodbe.
dovoljenost revizije - laična revizija - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženkina revizija je po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena.
Dopuščena revizija: kakšna je bila pravna podlaga za tožničino izplačilo banki kreditodajalki, katerega povračilo zahteva od toženca kot kreditojemalkinega poroka.
Dejstvi, da je toženec sprejel nezakonit disciplinski ukrep in da je v postopku njegovega sprejemanja storil napake pri presoji dokazov oziroma pri uporabi materialnega prava, sami po sebi še ne predstavljata njegovega nedopustnega ravnanja. Nedopustno ravnanje toženca bi bilo namreč podano šele v primeru, ko je pri svojem odločanju zavestno ravnal zoper predpise.
Tožniku naj bi nepremoženjska škoda nastala zaradi nezakonitega ukrepa prenehanju delovnega razmerja, ki je bil izrečen njegovemu očetu. Tako sicer spada v krog posrednih oškodovancev, ki so upravičeni do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, vendar ne uveljavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode (smrti ali posebno težke invalidnosti bližnjega). Toženec ni zavezanec za plačevanje tožnikove preživnine in tožnika ni dolžan preživljati.
ZZZDR člen 51, 52, 52/2, 56, 59, 61. OZ člen 47, 29, 190.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje
Tožnica vtoževanega zneska 33.908,36 EUR, ki ga je dobila na račun "bodoče dediščine" in ki ga je toženec vezal na svojem osebnem računu pri banki, ni namenila poravnavanju skupnih obveznosti zakoncev. Posebno premoženje tožnice se torej ni, kot zmotno navaja revident, "prelilo v skupno". Ker torej ni bilo ugotovljeno, da bi se ta denar porabil za kritje skupnih dolgov, uporaba določbe 56. člena ZZZDR ni mogoča.
dopustitev revizije – pravni interes za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki nimajo pravnega interesa za dopustitev revizije v uveljavljanem obsegu, saj četudi bi bila slednja glede konkretnega pravnega vprašanja dopuščena (tretji odstavek 367.c člena ZPP) in bi tožniki uspeli zatrjevani očitek zmotne uporabe materialnega prava v reviziji utemeljeno izkazati, še ne bi s tem dosegli tudi za njih ugodnejše odločitve.
uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife - Kombinirana nomenklatura carinske tarife (KNCT) - zavezujoča informacija tujih carinskih organov - kršitev Evropskega sporazuma o pridružitvi - zavezujoča informacija o uvrstitvi blaga v KNCT
Slovenski carinski organi niso bili dolžni uporabiti avstrijske zavezujoče informacije, saj RS v času odločanja še ni bila članica EU (uporaba določb UICZS zanjo takrat še ni bila neposredno zavezujoča), z MESP pa tudi ni sprejela dodatnih obveznosti uporabe določb o zavezujočih informacijah, izdanih s strani carinskih organov držav članic, ki izhajajo iz Carinskega zakonika skupnosti in UICZS.
Oporočitelj je bil ob sestavi oporoke sposoben brati in s težavo tudi pisati in je sam podpisal oporoko, zato je bila zahteva za veljavnost pisne oporoke pred pričami, t. j. da oporočitelj zna brati in pisati, izpolnjena.
Ker tožniki niso določno navedli, o čem naj predlagani priči izpovedujeta, poleg tega pa niso navedli niti njunih imen, niti naslovov, kamor naj se ju vabi, se sodišče ni bilo dolžno opredeliti do relevantnosti takega dokaznega predloga.