ZUP člen 260, 260-1, 263,263/2. ZCS-1 člen 2, 12, 12-12.
obnova carinskega postopka – neverodostojno potrdilo o poreklu blaga – nova dejstva in novi dokazi - subjektivni rok za obnovo – za odločanje o obnovi pristojni organ
Neverodostojno potrdilo o poreklu blaga je novo dejstvo in kot tako predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
ZDru-1 člen 17, 17/1, 38, 38/2, 42, 43, 43/1. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1. ZUS-1 člen 83, 83/3.
revizija - izbris društva – sposobnosti biti stranka – pravno nasledstvo – zavrženje revizije
Društvo, ki preneha z izbrisom po uradni dolžnosti po 42. členu ZDru-1, nima pravnega naslednika, zato se revizija, ki jo je vložilo, zavrže kot nedovoljena.
lastninska tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravna narava vknjižbe pravice uporabe - zastaranje
Z lastninsko tožbo tožnica, ki zatrjuje, da je dejanska lastnica, zahteva od toženke kot zemljiškoknjižne lastnice pravno izročitev svoje stvari, torej izstavitev zemljiškoknjižne listine. Toženka, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, tožnici, ki je po tožbenih navedbah dejanska lastnica, onemogoča polno izvrševanje njene lastninske pravice, ki bo omogočeno šele z izdajo zahtevane zemljiškoknjižne listine, ko bo lahko tudi pravno razpolagala s svojo nepremičnino. Tak zahtevek ne zastara.
osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje – kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življsnjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti
Ker iz police za nezgodno zavarovanje ne izhaja, da je bilo sklenjeno tudi zavarovanje pred odgovornostjo, za odločitev o nevštevanju odškodnine ni odločilnega pomena dejstvo, da je pravni prednik tožene stranke zavarovalno premijo za nezgodno (osebno) zavarovanje plačal iz lastnih sredstev. Določba drugega odstavka 948. člena ZOR dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je poleg zavarovanja pred odgovornostjo sklenjeno tudi nezgodno zavarovanje (argument iz določbe tretjega odstavka citirane zakonske določbe).
Če se carinski organ odloči za preverjanje točnosti in pravilnosti sprejete carinske deklaracije, se odloči za naknadni obračun carinskega dolga na podlagi rezultatov naknadnega preverjanja. Če da v ta namen blago v analizo carinskemu laboratoriju, ta laboratorij v carinskih postopkih ne nastopa kot izvedenec v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku. Carinski laboratorij je namreč organizacijska enota Carinske uprave in nudi drugim enotam te uprave strokovno pomoč za odločanje v carinskih zadevah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0012159
ZZZDR člen 51. ZPP člen 2, 7, 212, 285.
darilna pogodba med zakoncema - skupno premoženje - vrnitev darila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - trditveno breme - materialno procesno vodstvo
Zahteva prvostopenjskega sodišča, naj tožnik razmejitev o tem, koliko obrokov kupnine je bilo odplačanih iz njegovega posebnega premoženja in koliko iz skupnega, navede tudi kot strankino trditev, bi presegala zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnica sodnica pri sodišču, pri katerem je vložena tožba, je tehten razlog, ki narekuje odločitev drugega sodišča za sojenje v tej zadevi.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – določitev funkcionalnega zemljišča - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Tega pa v tem primeru ni. Ni podan odstop od uveljavljene sodne prakse, če gre v obravnavani zadevi za drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije, kakršna je v zadevah, na katere se sklicuje revident, zato ni podan razlog za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – formalno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe za posameznega toženca ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
Stranka ima pravico do pravnega sredstva, v katerem se izjavi o dejstvih in pravu, pomembnih za izid postopka, in da je lahko v vlogi tudi kritična. Vendar možnost popolne uresničitve te njene pravice ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do trditev stranke, ki so žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne (109. člen v zvezi z 11. členom ZPP), temveč so tudi take, ki že po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic (9. člen ZPP) – torej vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
ZKme člen 19, 19/1-1. Uredba o ureditvi trga z žiti člen 31a.
pospeševanje prodaje kmetijskih izdelkov - podpora organizaciji odkupa pšenice oziroma rži – upravičenci do podpore – nakup žita izključno za nadaljnjo prodajo
Podpora organizaciji odkupa pšenice in rži se uporabi le za tiste subjekte, ki žito nakupujejo izključno za nadaljnjo prodajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004897
ZKP člen 372, 372-5. URS člen 22.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enako varstvo pravic
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je sicer mogoče izpodbijati odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu, vendar le, če je sodišče pri tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu - to je, če je izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ni izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pritožbeni postopek - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sedež v stavbi pristojnega sodišča
Dejstvo, da je toženčeva žena sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se nahaja v isti zgradbi kot Višje sodišče v Ljubljani, zaradi česar predlagatelj domneva, da bi bila lahko tudi z višji sodniki v kolegialnih odnosih (kar pa ni izkazano), ni taka okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 24/1. ZPP člen 120, 120/1.
vrnitev v prejšnje stanje – objektivni rok - zavrženje
Rok iz četrtega odstavka 24. člena ZUS-1, ki teče od dneva zamude, je objektiven in je določen zaradi varstva pravne varnosti. Po njegovem izteku, ne glede na to, kdaj je stranka izvedela za zamudo, vrnitve v prejšnje stanje ni več mogoče predlagati.