Stranka ima pravico do pravnega sredstva, v katerem se izjavi o dejstvih in pravu, pomembnih za izid postopka, in da je lahko v vlogi tudi kritična. Vendar možnost popolne uresničitve te njene pravice ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do trditev stranke, ki so žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne (109. člen v zvezi z 11. členom ZPP), temveč so tudi take, ki že po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic (9. člen ZPP) – torej vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
Če se carinski organ odloči za preverjanje točnosti in pravilnosti sprejete carinske deklaracije, se odloči za naknadni obračun carinskega dolga na podlagi rezultatov naknadnega preverjanja. Če da v ta namen blago v analizo carinskemu laboratoriju, ta laboratorij v carinskih postopkih ne nastopa kot izvedenec v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku. Carinski laboratorij je namreč organizacijska enota Carinske uprave in nudi drugim enotam te uprave strokovno pomoč za odločanje v carinskih zadevah.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – določitev funkcionalnega zemljišča - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Tega pa v tem primeru ni. Ni podan odstop od uveljavljene sodne prakse, če gre v obravnavani zadevi za drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije, kakršna je v zadevah, na katere se sklicuje revident, zato ni podan razlog za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – formalno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe za posameznega toženca ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje – kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življsnjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti
Ker iz police za nezgodno zavarovanje ne izhaja, da je bilo sklenjeno tudi zavarovanje pred odgovornostjo, za odločitev o nevštevanju odškodnine ni odločilnega pomena dejstvo, da je pravni prednik tožene stranke zavarovalno premijo za nezgodno (osebno) zavarovanje plačal iz lastnih sredstev. Določba drugega odstavka 948. člena ZOR dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je poleg zavarovanja pred odgovornostjo sklenjeno tudi nezgodno zavarovanje (argument iz določbe tretjega odstavka citirane zakonske določbe).
lastninska tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravna narava vknjižbe pravice uporabe - zastaranje
Z lastninsko tožbo tožnica, ki zatrjuje, da je dejanska lastnica, zahteva od toženke kot zemljiškoknjižne lastnice pravno izročitev svoje stvari, torej izstavitev zemljiškoknjižne listine. Toženka, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica, tožnici, ki je po tožbenih navedbah dejanska lastnica, onemogoča polno izvrševanje njene lastninske pravice, ki bo omogočeno šele z izdajo zahtevane zemljiškoknjižne listine, ko bo lahko tudi pravno razpolagala s svojo nepremičnino. Tak zahtevek ne zastara.
ZDru-1 člen 17, 17/1, 38, 38/2, 42, 43, 43/1. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1. ZUS-1 člen 83, 83/3.
revizija - izbris društva – sposobnosti biti stranka – pravno nasledstvo – zavrženje revizije
Društvo, ki preneha z izbrisom po uradni dolžnosti po 42. členu ZDru-1, nima pravnega naslednika, zato se revizija, ki jo je vložilo, zavrže kot nedovoljena.
ZUP člen 260, 260-1, 263,263/2. ZCS-1 člen 2, 12, 12-12.
obnova carinskega postopka – neverodostojno potrdilo o poreklu blaga – nova dejstva in novi dokazi - subjektivni rok za obnovo – za odločanje o obnovi pristojni organ
Neverodostojno potrdilo o poreklu blaga je novo dejstvo in kot tako predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Oporočitelj je bil ob sestavi oporoke sposoben brati in s težavo tudi pisati in je sam podpisal oporoko, zato je bila zahteva za veljavnost pisne oporoke pred pričami, t. j. da oporočitelj zna brati in pisati, izpolnjena.
Ker tožniki niso določno navedli, o čem naj predlagani priči izpovedujeta, poleg tega pa niso navedli niti njunih imen, niti naslovov, kamor naj se ju vabi, se sodišče ni bilo dolžno opredeliti do relevantnosti takega dokaznega predloga.
uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife - Kombinirana nomenklatura carinske tarife (KNCT) - zavezujoča informacija tujih carinskih organov - kršitev Evropskega sporazuma o pridružitvi - zavezujoča informacija o uvrstitvi blaga v KNCT
Slovenski carinski organi niso bili dolžni uporabiti avstrijske zavezujoče informacije, saj RS v času odločanja še ni bila članica EU (uporaba določb UICZS zanjo takrat še ni bila neposredno zavezujoča), z MESP pa tudi ni sprejela dodatnih obveznosti uporabe določb o zavezujočih informacijah, izdanih s strani carinskih organov držav članic, ki izhajajo iz Carinskega zakonika skupnosti in UICZS.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt sestre - posredni oškodovanci - pojem trajnejše življenjske skupnosti - pomen nudenja pomoči bližnjemu
Trajnejše življenjske skupnosti sodna praksa ne razume kot stalnega skupnega življenja, predpostavlja pa medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo. V tem primeru se za bistveno izkaže dejstvo, da si je prva tožnica ustvarila samostojno življenje v okviru druge življenjske skupnosti (in dva otroka), v kateri lahko pridobiva ekonomsko, kot tudi čustveno podporo.
dohodnina – dohodki iz dejavnosti – dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto
V postopku odmere dohodnine, kjer se v osnovo všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, ni mogoče uporabiti določbe 13. člena ZDoh.
pravica do povrnitve škode – škoda, nastala zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja zakoncu – duševne bolečine zakonca – pravno priznana nepremoženjska škoda - posredni oškodovanec – lastna škoda – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost
Čeprav tožnik zatrjuje lastno škodo, odškodninski element protipravnosti ni podan, saj tožena stranka ni prekršila nobenega prava, ki varuje kakšen zavarovani interes tožnika.
preložitev naroka – razlog za preložitev naroka – predlog stranke, ki bi morala biti na naroku zaslišana kot stranka - aktivni družbenik
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke, ki je predlagala preložitev naroka, in pritrditi je zaključku sodišča, da stranka pavšalnih trditev o sodelovanju pri organizaciji regate in svojih konkretnih zadolžitev ni izkazala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pritožbeni postopek - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sedež v stavbi pristojnega sodišča
Dejstvo, da je toženčeva žena sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se nahaja v isti zgradbi kot Višje sodišče v Ljubljani, zaradi česar predlagatelj domneva, da bi bila lahko tudi z višji sodniki v kolegialnih odnosih (kar pa ni izkazano), ni taka okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.