dohodnina – dohodki iz dejavnosti – dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto
V postopku odmere dohodnine, kjer se v osnovo všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, ni mogoče uporabiti določbe 13. člena ZDoh.
pravica do povrnitve škode – škoda, nastala zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja zakoncu – duševne bolečine zakonca – pravno priznana nepremoženjska škoda - posredni oškodovanec – lastna škoda – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost
Čeprav tožnik zatrjuje lastno škodo, odškodninski element protipravnosti ni podan, saj tožena stranka ni prekršila nobenega prava, ki varuje kakšen zavarovani interes tožnika.
preložitev naroka – razlog za preložitev naroka – predlog stranke, ki bi morala biti na naroku zaslišana kot stranka - aktivni družbenik
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke, ki je predlagala preložitev naroka, in pritrditi je zaključku sodišča, da stranka pavšalnih trditev o sodelovanju pri organizaciji regate in svojih konkretnih zadolžitev ni izkazala.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt sestre - posredni oškodovanci - pojem trajnejše življenjske skupnosti - pomen nudenja pomoči bližnjemu
Trajnejše življenjske skupnosti sodna praksa ne razume kot stalnega skupnega življenja, predpostavlja pa medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo. V tem primeru se za bistveno izkaže dejstvo, da si je prva tožnica ustvarila samostojno življenje v okviru druge življenjske skupnosti (in dva otroka), v kateri lahko pridobiva ekonomsko, kot tudi čustveno podporo.
začasen uvoz blaga – zvezek ATA – predložitev zvezka ATA – povračilo carine – delna oprostitev plačila carine – zakonsko dolgovan carinski dolg – postopek za odobritev povračila ali odpusta carinskega dolga – sodba SES C-100/2005 z dne 5.10.2006
Okoliščina, da je bil tožeči stranki carinski dolg v odmernem carinskem postopku zakonito obračunan v skladu z vloženo in izpolnjeno carinsko deklaracijo in je bil zakonito dolgovan v prvotnem carinskem postopku, ne pomeni tudi, da je bil navedeni carinski dolg zakonsko dolgovan v smislu tretjega odstavka 158. člena v posebnem postopku za povračilo oziroma odpustitev carinskega dolga.
ničnost vknjižbe lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice
Glede na to, da je bil tako tožnikov zahtevek kot zahtevek njegovega pravnega prednika za ugotovitev lastninske pravice zavrnjen, v razmerju do njega vknjižba lastninske pravice na drugotoženko ni bila napačna.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 69. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Predmet tožnikovega zahtevka je plačilo nadomestila za služnost v znesku 4.500 EUR s pripadki, odločanje o katerem spada po vrednostnem kriteriju v pristojnost okrajnega sodišča (30.člen ZPP). V zvezi z vprašanjem krajevne pristojnosti pa je treba upoštevati predložen sporazum strank o krajevni pristojnosti, ki ga je upnik – zdaj tožnik uveljavljal in določno označil že v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 62. člena ZIZ ter 69. člen ZPP).
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
ukrep urbanistične inšpekcije - odlog izvršbe – stranke v inšpekcijskem postopku - poseg v pravice in pravne koristi
Drugi odstavek 292. člena ZUP določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi.
Glede na podatke predloženih spisov je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sta tožnici v upravnem postopku uveljavljali le ugovor, da se bodo z dovoljeno gradnjo poslabšali bivalni pogoji. Ta ugovor sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila s sklicevanjem na oceno vplivov predvidenih posegov na okolje, ki vključuje tudi osončenje (del projektne dokumentacije PGD, ki jo je decembra 2003 izdelala gospodarska družba G d.o.o.). V navedeni dokumentaciji ni podlage za ugovor o poslabšanju bivalnih pogojev, dokazil o nasprotnem pa tožnici nista predložili.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so vsi ugovori tožnic v tožbi (gradnja dimnika, strešnega okna in dozidava strehe) tožbene novote, ki so po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS nedopustne. Pritožbeni ugovor tožnic, da ne gre za novote, v podatkih spisa zato nima podlage.
Sodišče prve stopnje je po mnenju revizijskega sodišča pravilno ugotovilo, da besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacija. Vendar pa je v 13. točki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega, poleg treh drugih elementov, tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno področje po programskih sklopih. V javnem razpisu tudi ni bilo izrecno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije: „finančni načrt – rekapitulacija za leto 2003“, ampak je tožena stranka v javnem razpisu ponudnike napotila na prijavne obrazce (v upravnih spisih je med razpisno dokumentacijo priložen tudi ta obrazec). V javnem razpisu pa je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vložišču tožene stranke ali na njeni spletni strani in da je tožena stranka dolžna na pisno zahtevo zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. V točki 14. 1. javnega razpisa pa je bilo navedeno, da mora biti vloga izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih. Ker torej tožeča stranka navedenega obrazca ni poslala toženi stranki do izteka roka razpisa (3. 3. 2003), je tožena stranka njeno vlogo upravičeno zavrgla kot nepopolno (peti odstavek 117. člena ZUJIK).
Če je stranka v upravnem postopku že priznala, da je prevzela pravice in obveznosti iz konkretnega postopka, potem temu v upravnem sporu ne more več nasprotovati.
Ker bolezen obsojenčevega očeta ter z njo povezana potreba po vodenju družinskega podjetja ne predstavlja nove okoliščine, pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni.
revizija – dopustnost – pravni interes – razveljavitev upravnega akta
Če upravno sodišče pravnomočno odpravi oziroma razveljavi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred prvostopnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 85, 85/2, 87, 107, 107/2. ZUS člen 14, 67, 67/2. ZDDPO člen 11, 12, 12/1. URS člen 2, 155. ZUP člen 212. ZUP (1986) člen 207.
davek od dobička pravnih oseb – neoprava glavne obravnave – dejansko stanje – revizija – navajanje novih dejstev in dokazov v revizijskem postopku – sklicevanje na navedbe v upravnem postopku in na tožbene navedbe – povratna uporaba zakonskih določb – poslovno potrebni stroški – knjigovodska listina
V reviziji se ni mogoče sklicevati na navedbe iz tožbe in upravnega postopka, saj je treba revizijske argumente jasno in opredeljeno navesti.
Pri priznavanju odhodkov se v zadevah, ki se nanašajo na obdobja pred 1.1.2003, uporabljajo določbe novele ZDDPO-C.
V reviziji je dopustno navajati nova dejstva in predlagati dokaze le, če se nanašajo na bistvene kršitve določb ZUS-1.
Predlog oškodovanke za kazenski pregon zajema vse možne pravne kvalifikacije, ki jih zajema opis kaznivega dejanja kot dogodka, stvar sodišča pa je (in pred tem policijskih organov), da ugotovi modalitete kaznivega dejanja in na tej podlagi izvrši subsumpcijo.