ZKme člen 19, 19/1-1. Uredba o ureditvi trga z žiti člen 31a.
pospeševanje prodaje kmetijskih izdelkov - podpora organizaciji odkupa pšenice oziroma rži – upravičenci do podpore – nakup žita izključno za nadaljnjo prodajo
Podpora organizaciji odkupa pšenice in rži se uporabi le za tiste subjekte, ki žito nakupujejo izključno za nadaljnjo prodajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004897
ZKP člen 372, 372-5. URS člen 22.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enako varstvo pravic
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je sicer mogoče izpodbijati odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu, vendar le, če je sodišče pri tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu - to je, če je izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ni izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 24/1. ZPP člen 120, 120/1.
vrnitev v prejšnje stanje – objektivni rok - zavrženje
Rok iz četrtega odstavka 24. člena ZUS-1, ki teče od dneva zamude, je objektiven in je določen zaradi varstva pravne varnosti. Po njegovem izteku, ne glede na to, kdaj je stranka izvedela za zamudo, vrnitve v prejšnje stanje ni več mogoče predlagati.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 85, 85/2, 87, 107, 107/2. ZUS člen 14, 67, 67/2. ZDDPO člen 11, 12, 12/1. URS člen 2, 155. ZUP člen 212. ZUP (1986) člen 207.
davek od dobička pravnih oseb – neoprava glavne obravnave – dejansko stanje – revizija – navajanje novih dejstev in dokazov v revizijskem postopku – sklicevanje na navedbe v upravnem postopku in na tožbene navedbe – povratna uporaba zakonskih določb – poslovno potrebni stroški – knjigovodska listina
V reviziji se ni mogoče sklicevati na navedbe iz tožbe in upravnega postopka, saj je treba revizijske argumente jasno in opredeljeno navesti.
Pri priznavanju odhodkov se v zadevah, ki se nanašajo na obdobja pred 1.1.2003, uporabljajo določbe novele ZDDPO-C.
V reviziji je dopustno navajati nova dejstva in predlagati dokaze le, če se nanašajo na bistvene kršitve določb ZUS-1.
revizija – dopustnost – pravni interes – razveljavitev upravnega akta
Če upravno sodišče pravnomočno odpravi oziroma razveljavi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovni postopek, se bo postopek pred prvostopnim organom nadaljeval in končal z aktom, ki ga bo mogoče izpodbijati v novem upravnem sporu pred upravnim sodiščem, zato podvajanje možnosti sodnega varstva pred upravnim sodiščem s sočasnim revizijskim postopkom pred Vrhovnim sodiščem ni dopustno.
Ker bolezen obsojenčevega očeta ter z njo povezana potreba po vodenju družinskega podjetja ne predstavlja nove okoliščine, pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni.
Sodišče prve stopnje je po mnenju revizijskega sodišča pravilno ugotovilo, da besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacija. Vendar pa je v 13. točki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega, poleg treh drugih elementov, tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno področje po programskih sklopih. V javnem razpisu tudi ni bilo izrecno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije: „finančni načrt – rekapitulacija za leto 2003“, ampak je tožena stranka v javnem razpisu ponudnike napotila na prijavne obrazce (v upravnih spisih je med razpisno dokumentacijo priložen tudi ta obrazec). V javnem razpisu pa je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vložišču tožene stranke ali na njeni spletni strani in da je tožena stranka dolžna na pisno zahtevo zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. V točki 14. 1. javnega razpisa pa je bilo navedeno, da mora biti vloga izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih. Ker torej tožeča stranka navedenega obrazca ni poslala toženi stranki do izteka roka razpisa (3. 3. 2003), je tožena stranka njeno vlogo upravičeno zavrgla kot nepopolno (peti odstavek 117. člena ZUJIK).
Če je stranka v upravnem postopku že priznala, da je prevzela pravice in obveznosti iz konkretnega postopka, potem temu v upravnem sporu ne more več nasprotovati.
ukrep urbanistične inšpekcije - odlog izvršbe – stranke v inšpekcijskem postopku - poseg v pravice in pravne koristi
Drugi odstavek 292. člena ZUP določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
Glede na podatke predloženih spisov je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sta tožnici v upravnem postopku uveljavljali le ugovor, da se bodo z dovoljeno gradnjo poslabšali bivalni pogoji. Ta ugovor sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila s sklicevanjem na oceno vplivov predvidenih posegov na okolje, ki vključuje tudi osončenje (del projektne dokumentacije PGD, ki jo je decembra 2003 izdelala gospodarska družba G d.o.o.). V navedeni dokumentaciji ni podlage za ugovor o poslabšanju bivalnih pogojev, dokazil o nasprotnem pa tožnici nista predložili.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so vsi ugovori tožnic v tožbi (gradnja dimnika, strešnega okna in dozidava strehe) tožbene novote, ki so po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS nedopustne. Pritožbeni ugovor tožnic, da ne gre za novote, v podatkih spisa zato nima podlage.
ničnost vknjižbe lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice
Glede na to, da je bil tako tožnikov zahtevek kot zahtevek njegovega pravnega prednika za ugotovitev lastninske pravice zavrnjen, v razmerju do njega vknjižba lastninske pravice na drugotoženko ni bila napačna.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 69. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Predmet tožnikovega zahtevka je plačilo nadomestila za služnost v znesku 4.500 EUR s pripadki, odločanje o katerem spada po vrednostnem kriteriju v pristojnost okrajnega sodišča (30.člen ZPP). V zvezi z vprašanjem krajevne pristojnosti pa je treba upoštevati predložen sporazum strank o krajevni pristojnosti, ki ga je upnik – zdaj tožnik uveljavljal in določno označil že v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 62. člena ZIZ ter 69. člen ZPP).
začasen uvoz blaga – zvezek ATA – predložitev zvezka ATA – povračilo carine – delna oprostitev plačila carine – zakonsko dolgovan carinski dolg – postopek za odobritev povračila ali odpusta carinskega dolga – sodba SES C-100/2005 z dne 5.10.2006
Okoliščina, da je bil tožeči stranki carinski dolg v odmernem carinskem postopku zakonito obračunan v skladu z vloženo in izpolnjeno carinsko deklaracijo in je bil zakonito dolgovan v prvotnem carinskem postopku, ne pomeni tudi, da je bil navedeni carinski dolg zakonsko dolgovan v smislu tretjega odstavka 158. člena v posebnem postopku za povračilo oziroma odpustitev carinskega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012173
ZPP člen 7, 41, 212, 213, 286, 367, 367/2, 377. ZOR člen 10, 109, 941.
zavarovanje pred odgovornostjo - nesreča pri delu - plačilo odškodnine - veljavnost dogovora o integralni franšizi - ničnost direktna tožba zoper zavarovalnico - pasivna legitimacija - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker stranki zavarovalne pogodbe ne vesta, kolikšen bo znesek prizadejane škode, lahko v pogodbi določita tudi najvišje zavarovalne vsote (limite), za katere zavarovalnica jamči. V zavarovalniški praksi se poleg najvišjih zavarovalnih vsot (limitov) določajo tudi različne franšize, za katere glede na načelo avtonomije strank pri urejanju pogodbenih razmerij (10. člen ZOR) ne veljajo posebne omejitve.
Oškodovanec lahko glede na določilo 941. člena ZOR pri zavarovanju pred odgovornostjo vedno naperi tožbeni zahtevek direktno zoper zavarovalnico, vendar pa bo (po višini in tudi drugače) njegov tožbeni zahtevek utemeljen le v okviru, ki upošteva obseg zavarovalničine obveznosti oziroma vsebino pogodbe (dogovorjene limite, odbitne, proporcionalne in integralne franšize).
Vsebina dogovorjene zavarovalne franšize je v tem, da zavarovalnica izplača odškodnino le, če ugotovljena invalidnost delavca, kot posledica poškodbe, presega 5%. Zavarovanje pred odgovornostjo varuje interes zavarovanca in ne oškodovanca, čeprav je v njegovo korist. Ni dvoma, da je odločitev o zavarovanju in o njegovi vsebini, v popolni diskreciji pogodbenic zavarovalne pogodbe. Integralna franšiza z zapisano vsebino ne nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali. Prav tako ne nasprotuje in ne onemogoča uporabe 941. člena ZOR.