dovoljenost revizije – nujno sosporništvo na pasivni strani – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Toženci so sosporniki in je zato dovoljenost revizije odvisna od tega ali vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega od njih presega 4.172,93 EUR. Pravnomočna sodba pritožbenega sodišča zavezuje vsakega od tožencev k plačilu 1.665,58 EUR, kar pomeni, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga glede nobenega toženca.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja
Odločanje v mejah postavljenih zahtevkov pomeni, da sodišče zahtevka ne sme prekoračiti, lahko pa mu deloma ugodi in ga torej deloma zavrne. Sodišče prve stopnje je toženki s sodbo naložilo dolžnost izstavitve zemljiškoknjižne listine brez časovne omejitve, sodišče druge stopnje pa je s spremembo te sodbe odločilo manj od zahtevanega: ker na sporni nepremičnini v zemljiški knjigi še ni vknjižena etažna lastnina, bo dolžna tožena stranka zemljiškoknjižno dovolilo v skladu z ugotovitvenim delom sodbe izstaviti šele v 15-dneh po vpisu etažne lastnine. Z izpodbijano sodbo je torej toženi stranki naloženo nekaj manj, kakor pa to sledi iz sodbe sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012173
ZPP člen 7, 41, 212, 213, 286, 367, 367/2, 377. ZOR člen 10, 109, 941.
zavarovanje pred odgovornostjo - nesreča pri delu - plačilo odškodnine - veljavnost dogovora o integralni franšizi - ničnost direktna tožba zoper zavarovalnico - pasivna legitimacija - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker stranki zavarovalne pogodbe ne vesta, kolikšen bo znesek prizadejane škode, lahko v pogodbi določita tudi najvišje zavarovalne vsote (limite), za katere zavarovalnica jamči. V zavarovalniški praksi se poleg najvišjih zavarovalnih vsot (limitov) določajo tudi različne franšize, za katere glede na načelo avtonomije strank pri urejanju pogodbenih razmerij (10. člen ZOR) ne veljajo posebne omejitve.
Oškodovanec lahko glede na določilo 941. člena ZOR pri zavarovanju pred odgovornostjo vedno naperi tožbeni zahtevek direktno zoper zavarovalnico, vendar pa bo (po višini in tudi drugače) njegov tožbeni zahtevek utemeljen le v okviru, ki upošteva obseg zavarovalničine obveznosti oziroma vsebino pogodbe (dogovorjene limite, odbitne, proporcionalne in integralne franšize).
Vsebina dogovorjene zavarovalne franšize je v tem, da zavarovalnica izplača odškodnino le, če ugotovljena invalidnost delavca, kot posledica poškodbe, presega 5%. Zavarovanje pred odgovornostjo varuje interes zavarovanca in ne oškodovanca, čeprav je v njegovo korist. Ni dvoma, da je odločitev o zavarovanju in o njegovi vsebini, v popolni diskreciji pogodbenic zavarovalne pogodbe. Integralna franšiza z zapisano vsebino ne nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali. Prav tako ne nasprotuje in ne onemogoča uporabe 941. člena ZOR.
uvoz rabljenega vozila – carinska osnova – neupoštevanje dogovorjene cene – komisijska ocenitev vrednosti – katalog o cenah rabljenih vozil
Če carinski organ ugotovi, da v ECL ni navedena vrednost carinskega dolga, ki bi ustrezala njegovemu dejanskemu stanju, se vrednost blaga ugotovi komisijsko z oceno. Pri tem se kot pripomoček lahko uporabi tudi katalog Schwacke (za rabljene avtomobile). To pa še ne pomeni, da se vrednost carinskega blaga ugotavlja po prodajni ceni na trgu države izvoznice.
dokazovanje - zaslišanje priče - verodostojnost priče - postavitev dokaznega predloga - ogled - nesreča pri delu - objektivna odgovornost
Pritrditi je utemeljitvi prvostopenjskega sodišča, da bi tožnica verodostojnost priče R. in njenih ugotovitev lahko uspešno izpodbila le z drugačno ugotovitvijo poteka škodnega dogodka s strani sodnega izvedenca, katerega postavitve pa ni predlagala. Stranka od sodnika namreč ne more pričakovati, da bo dal opaženemu tisto oziroma tako normativno vsebino, da bo odločitev o tožbenem zahtevku njej v korist.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Obstoj razlogov za dovoljenost revizije mora izkazati revident.
Ni podan odstop od uveljavljene sodne prakse, če gre v obravnavani zadevi za drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije, kakršna je v zadevah, na katere se sklicuje revident.
Ker gre pri vračanju premoženja članom agrarne skupnosti za pričakovano pravico, ni mogoče kot zelo hudih posledic uveljavljati dejstva, da se ta pričakovanja ne bodo uresničila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0012384
ZTLR člen 25, 25/1. ZPP člen 13.
lastninska tožba – originarna pridobitev lastninske pravice – predhodno vprašanje - gradnja na tujem svetu – zakup nepremičnine – gradnja začasnega objekta
Dejstvo, da je bilo med njim oziroma družbo P. d. o. o., ki je nanj prenesla svoje pravice in obveznosti, ter tožečo stranko sklenjeno zakupno razmerje, pri čemer so se pogodbene stranke avtonomno dogovorile o usodi v gradnjo vloženih sredstev, izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi samega zakona.
carine – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – vrednost izpodbijanega dela
Vprašanje veljavnosti pooblastila uradne osebe za odločanje v upravnem postopku ni nerešeno pravno vprašanje, saj obstoji ustaljena upravnosodna praksa sodišča prve stopnje, o tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče v sodbi X Ips 1783/2006 z dne 3.12.2008.
ukrep komunalne inšpekcije – pravno in dejansko stanje ob izdaji upravne odločbe – načelo zakonitosti
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.
ZOR člen 942, 946, 960. ZDoh člen 2, 3, 6, 15, 17, 20. ZUS člen 51, 51/2. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZPP člen 154, 165, 165/1.
dohodnina – pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju – plačevanje zavarovalnih premij s strani delodajalca – boniteta – prejemek iz delovnega razmerja – pogodba o prenosu pravic iz zavarovalne pogodbe – oprava glavne obravnave
Plačilo premije za zavarovanje iz naslova plačila življenjskega zavarovanja predstavlja boniteto v zvezi z delovnim razmerjem in tako vir dohodnine skladno s 6. členom ZDoh. Kasnejša pogodba o prenosu pravic iz zavarovalne pogodbe ne vpliva na davčno razmerje, ki je nastalo s sklenitvijo pogodbe in plačevanjem premij.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vrhovno sodišče je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o zahtevi za obnovo postopka pristojno obravnavati le tiste kršitve zakona, ki naj bi jih sodišče storilo v postopku odločanja o zahtevi za obnovo in se ne more spuščati v presojo navedb o kršitvah, ki naj bi jih storilo sodišče pri odločanju o obtožbi.
lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - skupni prostori večstanovanjske hiše - pridobitev lastninske pravice
Značilnost skupnih prostorov je, da za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše in kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice. Nastanek etažne lastnine ureja SPZ v določbah členov 107. do 111. Morebitni dogovori med strankama, kako bo katera prostore uporabljala, so lahko le praktične narave in ne morejo nadomestiti dogovora o nastanku izključne lastnine ali solastnine na posameznih skupnih prostorih.
Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe glede zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo ne presega revizijskega praga, revizija v tem delu ni dovoljena.
Z vložitvijo tožbe, v kateri je tožnik zahteval plačilo odškodnine v določeni višini z zamudnimi obrestmi, je bil kljub nedoločnemu obrestnemu zahtevku pretrgan tek zastaranja tudi glede te terjatve.
odločanje v pospešenem postopku – ekonomski razlogi – očitno neutemeljena prošnja
Glede na navedbe tožnikov, da sta zapustila izvorno državo zaradi nezmožnosti skrbeti sama zase, kar sta utemeljevala z dejanskimi okoliščinami: starost, bolezen, slabe bivalne razmere, pomanjkanje sredstev za življenje, otežen dostop do zdravniške in socialne pomoči, in glede na to, da sta na izrecno vprašanje, ali sta bila v izvorni državi preganjana, odgovorila negativno, je pravilna ugotovitev obstoja razlogov iz 1. in 2. alineje 55. člena ZMZ.
dopustitev revizije – dovoljenost revizije po samem zakonu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z ZPP-D ni bilo z ničemer poseženo v določbo 384. člena tega zakona, po kateri je revizija zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe že po samem zakonu vselej dovoljena. Zato ne gre za situacijo, ko bi jo (najprej) bilo treba oziroma sploh mogoče dovoliti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - lažja izvedba dokazov - ogled kraja - prebivališče strank in prič
Upoštevajoč predlagane dokaze, zlasti ogled kraja, kjer se je zgodil škodni dogodek, ter prebivališče tožnice in predlaganih prič, sodišče ocenjuje, da bo dokazni postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem na Ptuju.
ZPD člen 23, 24, 24/1. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/2, 75/3, 78, 78/2, 85, 85/1, 85/2. ZDdavP člen 39, 39/2, 39/3. URS člen 147.
davek od prometa storitev – gostinske storitve - davčna osnova – bruto ali neto davčna osnova - Slovenski računovodski standardi - ocena davčne osnove – verjetnost – postopek izdaje upravnega - akta
Davčna osnova davka od prometa gostinskih storitev po prvem odstavku 24. člena ZPD je prodajna cena storitev, zmanjšana za nabavno ceno pijač in drugih proizvodov, tudi če davčni zavezanec ne vodi evidence popolno.
V revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati postopka izdaje upravnega akta, ampak le bistvene pomanjkljivosti le-tega.
Dejstva morajo biti pri oceni davčne osnove vsaj verjetno izkazana.
Slovenski računovodski standardi se lahko uporabijo kot predpis pri ugotavljanju davčne obveznosti.
ZPP člen 154, 165, 165/1, 339, 339/2. ZDaVP člen 43, 44, 46, 96, 97. ZUS-1 člen 22, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92.
zastaranje izterjave davčnega dolga – tek zastaralnih rokov – uporaba ZDavP
O vprašanju zastaralnih rokov, ki so začeli teči po prej veljavnem predpisu, ZDavP niti kakšen drug zakon ne dovoljujeta uporabe določb Zakona o davkih občanov po 1.1.1997, zato se določbe ZDavP uporabljajo za odločanje o pravici do izterjave tudi v primerih, ko je zastaranje sicer začelo teči po prej veljavnih predpisih, ni pa se po njih izteklo.
legalizacija posega – zavrnitev legalizacije - predlog za izrek ničnosti odločbe – aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vlogo za legalizacijo spornega posega je vložil takratni zemljiškoknjižni lastnik, ki je tožnika tedaj pooblastil le za svoje zastopanje v tistem upravnem postopku. Ker je bil tožnik v navedenem upravnem postopku le pooblaščenec, nima aktivne legitimacije za vložitev zahteve za izrek ničnosti navedene odločbe.