šolstvo – izobrazbeni pogoji – napredovanje v naziv – razlaga prehodne določbe 146. člena ZOFVI
Tožnici je po uveljavitvi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI prenehalo delovno razmerje v izobraževalni dejavnosti. Ob njeni ponovni zaposlitvi v izobraževalni dejavnosti so zato zanjo veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar pomeni, da prehodna določba 146. člena ZOFVI zanjo ne velja več.
dovoljenost revizije – pravni interes – prenehanje pravnih učinkov izpodbijanega akta – razrešitev s funkcije – stroški upravnega spora – uspeh v sporu
Zaradi časovne omejitve pravnih učinkov izpodbijanega akta, revident z revizijo dejansko uveljavlja le ugotovitev zakonitosti spornega akta v tistem delu, ko je bil njegov zahtevek zavrnjen. Ugotovitev zakonitosti spornega akta pa po presoji revizijskega sodišča v obravnavani zadevi na pravni položaj revidenta ne bi imela nobenega pravnega učinka. Ker revident tudi ne navaja, katere konkretne koristi bi s spremembo izpodbijane sodbe dosegel, po presoji revizijskega sodišča ne izkazuje pravno varovanega interesa in ne pravovarstvene potrebe kot ene izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije.
dopustitev revizije - plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije - fikcija umika predloga
Ker tožeča stranka v 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 2. 9. 2009, sodne takse ni plačala, se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343,343/4.
pritožba – postulacija – pravniški državni izpit
Pritožba zoper odločitev o začasni odredbi je dovoljena, če jo vloži stranka ali njen pooblaščenec, ki že ob vložitvi pravnega sredstva izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ukrep gradbenega inšpektorja – ustavitev del – odstranitev objekta – načelo ne bis in idem – prepoved reformatio in peius
Postopek pridobivanja upravnega dovoljenja za gradnjo objekta je ločen od inšpekcijskega postopka. Zato naknadna pridobitev lokacijskega dovoljenja lahko vpliva le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba
Tožnikov očitek o dolgotrajnosti postopka je sicer upravičen, vendar zgolj takšna posplošena navedba ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga v smislu 30. člena ZDSS-1.
ZVK člen 24, 24/2, 24/4, 25, 25/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravna sredstva v postopku varstva konkurence - prepozna tožba
Upravni spor zoper izpodbijano odločbo Urada za varstvo konkurence je izključen na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZVK. Predvideno pa je drugo pravno sredstvo, to je tožba v pravdnem postopku pred rednim sodiščem (prvi odstavek 25. člena ZVK).
dopustitev revizije - sodišče pristojno za vložitev revizije - prepozna revizija - revizija vložena pri napačnem sodišču - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizije
Revizija je k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije, prispela po izteku tridesetdnevnega roka. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno
dovoljenost revizije - dodatek za stalnost - zavrženje revizije
Ker ne gre za primer iz 1. - 4. točke 31. člena ZDSS-1, ko bi bila revizija dovoljena že po zakonu samem, višje sodišče pa je tudi ni dopustilo, je potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.
Če je bilo v primerjani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča bistveno pravno vprašanje, kdaj je bila vročitev opravljena, v izpodbijanem sklepu pa se to vprašanje nanaša na način vročanja z nabitjem listine na oglasno desko, ni podana neskladnost v praksi sodišča druge stopnje. Pritožbeni razlog iz 32. člena ZDSS-1 torej ni podan.
ZTPDR člen 15. SKPG člen 11. SKPgd člen 15. ZDR člen 73, 92, 109. Direktiva sveta 2001/23/ES člen 5. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti člen 20, 20/2.
odpravnina - odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevzem delavcev - delovnopravna kontinuiteta
Šteje se, da tožnik ni spremenil zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu, kljub temu da k družbi V. P. d.o.o. ni prešel na podlagi pisne pogodbe o prevzemu delavcev, ki bi jo sklenila prejšnji in novi delodajalec. Družba V. P. d.o.o. je prevzela osnovna sredstva, proizvodnjo in zaposlene, zato je zaposlitev tožnika v družbi V. P. d.o.o. enačiti s prevzemom delavcev. Ni razloga, da bi se tožnikov položaj obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, saj je bil prevzem dejansko v celoti izveden.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - prehodne določbe ZPP-D - vloga, ki po vsebini predstavlja revizijo - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta ne presega mejne vrednosti, vloga tožeče stranke, ki po vsebini predstavlja revizijo, ni dovoljena.
Konvencija o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo člen 38. ZMZPP člen 26. ZOR člen 373, 377.
prenos odškodninske terjatve - uporaba avstrijskega prava za prenos odškodninske terjatve - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - zastaranje odškodninskega zahtevka
Upoštevaje besedilo 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med SFRJ in Republiko Avstrijo, sta sodišči prve in druge stopnje za presojo o vprašanju prehoda pravic oškodovanca na nosilca zavarovanja pravilno uporabili avstrijsko pravo - 332. člen Allgemeines Sozialversicherungsgesetz. Ta določba daje podlago za presojo, da je tožeča stranka na podlagi zakona samega vstopila v pravice upnika, oškodovanca iz odškodninskega razmerja proti drugi toženki. Gre tako za zakonito subrogacijo.
Po 26. členu ZMZPP se za učinek legalne cesije uporabi pravo terjatve, ki se prenaša. Za presojo nastanka in prenehanja nepogodbene odškodninske terjatve (in posledično učinkov zakonite subrogacije) se zato uporablja ZOR.
Odškodninska terjatev oškodovanca je prešla na tožečo stranko z vsemi lastnostmi, ki jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Zakonita subrogacija sama zase zato ne more imeti nobenega vpliva na začetek teka zastaralnega roka za odškodninsko terjatev, ki se je prenesla, pa čeprav subrogiranec (tožeča stranka) z vstopom v pravice subroganta (oškodovanca) pridobi regresni zahtevek kasneje kot oškodovanec v razmerju do oškodovalca.
sprememba delodajalca - upravljanje bencinskega servisa - prenos gospodarske enote
Za odločitev ni pravno pomembno, če prejšnji tožnikov delodajalec F. Z. in tožena stranka nista bila v medsebojnem pogodbenem razmerju, temveč je F. Z. s 30. 9. 2005 prenehal opravljati delo na bencinskem servisu Šmarje, ker je takrat prenehala veljati pogodba o partnerskem upravljanju bencinskega servisa med njim in lastnikom servisa O. d.o.o. in je z naslednjim dnem dejavnost na tem servisu prevzel toženec – prav tako na podlagi pogodbe o partnerskem upravljanju tega servisa, ki je bila sklenjena dne 30. 9. 2005. S tem je dejansko prišlo do prenosa gospodarske enote (bencinskega servisa), ki je ohranila svojo identiteto. Šlo je za enako dejavnost pred in po prenosu, na isti lokaciji, z istimi potencialnimi strankami, brez prekinitve, sicer pa je novi delodajalec prevzel tudi dva od treh prejšnjih delavcev.
Prevzemnik vstopi v pravni položaj delodajalca prenosnika nasproti vsem delavcem - brez pravice, da bi sam izbral, s katerim od delavcev bo nadaljeval delovno razmerje. Z dnem prenosa delavci enostavno nadaljujejo delovno razmerje pri prevzemniku. Nobene podlage ni, da bi jim delodajalec prevzemnik ponujal v podpis nove pogodbe o zaposlitvi.
javni zavod na področju kulture - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - zapadlost obveznosti plačila - izpolnitev pogojev za upokojitev
Datum podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z vidika presoje delavčevih pogojev za upokojitev ni pravno pomemben, saj se lahko delavec ob taki odpovedi pogodbe o zaposlitvi upokoji šele po izteku odpovednega roka, ko mu delovno razmerje tudi dejansko preneha. Za njegovo upokojitev so torej pomembni pogoji, ki jih izpolni ob dejanskem prenehanju delovnega razmerja, ne pa že ob sami podaji odpovedi s strani delodajalca.
V petem odstavku 55. člena ZUJIK ni opredeljeno, pri kateri vrsti upokojitve je delavec izključen od upravičenja do odpravnine. To določbo je zato potrebno razlagati tako, da pridejo v poštev pogoji za kakršnokoli starostno upokojitev v smislu določb ZPIZ-1.
spor o pristojnosti - izvršba na premičnine - neznano nahajališče premičnin - sedež dolžnika
V sklepu o izvršbi je bila dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, za katere pa ni navedeno, kje se nahajajo. V takem primeru je za vodenje postopka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež.