ZTPDR člen 15. SKPG člen 11. SKPgd člen 15. ZDR člen 73, 92, 109. Direktiva sveta 2001/23/ES člen 5. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti člen 20, 20/2.
odpravnina - odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevzem delavcev - delovnopravna kontinuiteta
Šteje se, da tožnik ni spremenil zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu, kljub temu da k družbi V. P. d.o.o. ni prešel na podlagi pisne pogodbe o prevzemu delavcev, ki bi jo sklenila prejšnji in novi delodajalec. Družba V. P. d.o.o. je prevzela osnovna sredstva, proizvodnjo in zaposlene, zato je zaposlitev tožnika v družbi V. P. d.o.o. enačiti s prevzemom delavcev. Ni razloga, da bi se tožnikov položaj obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, saj je bil prevzem dejansko v celoti izveden.
Če je bilo v primerjani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča bistveno pravno vprašanje, kdaj je bila vročitev opravljena, v izpodbijanem sklepu pa se to vprašanje nanaša na način vročanja z nabitjem listine na oglasno desko, ni podana neskladnost v praksi sodišča druge stopnje. Pritožbeni razlog iz 32. člena ZDSS-1 torej ni podan.
dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti
Glede stranskih terjatev sodišču druge stopnje ni potrebno posebej odločati o dopustitvi revizije, saj glede odločitve o stranskih terjatvah možnost vložitve revizije niti v ZPP niti v ZDSS-1 ni predvidena.
Ker pritožba ne navaja odločitev Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi glede vprašanja opredelitve do pritožbenih navedb sodba sodišča druge stopnje odstopala, niti ne zatrjuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pritožbi ni mogoče ugoditi, saj zakonski pritožbeni razlogi niso podani.
ZPP člen 19, 19/2, 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/2.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - predhodni preizkus tožbe - samostojni podjetnik - gospodarski spor
Faza predhodnega preizkusa tožbe je bila končana s tem, ko je sodišče pozvalo tožečo stranko k dopolnitvi tožbe in na tej podlagi prejeto pripravljalno vlogo tožeče stranke vročilo toženi stranki v odgovor.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
S sporazumom o krajevni pristojnosti stranki ne utemeljita izključne krajevne pristojnosti. Okrožno sodišče na Ptuju je zato moralo svojo krajevno pristojnost, utemeljeno s pravili o splošni krajevni pristojnosti, sprejeti ne glede na morebitno utemeljenost njegovega stališča o tem, da je sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, spregledalo sporazum o krajevni pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med predsednikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke - objektivna nepristanskost sodišča
Družinska povezanost odvetnika nasprotne stranke in predsednice Višjega sodišča bi bila lahko razlog za izločitev predsednice, če bi sodelovala pri odločanju o zadevi. Ni pa mogoče zaradi tega govoriti o objektivni nepristranskosti celotnega višjega sodišča.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - vojak - dodatek za stalnost
V odločbi, na katero se sklicuje pritožba, je višje sodišče v enem delu odločitve zavzelo enako pravno stališče, kot je bilo zavzeto v ostalih citiranih odločbah tega sodišča, za drugi del odločitve pa je zaradi spremenjene situacije in drugače ugotovljenega dejanskega stanja zavzelo drugačno pravno stališče. To stališče je tudi ustrezno obrazložilo, zato v takem primeru ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Ker je sodišče presodilo, da pisno opozorilo ni bilo utemeljeno, za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Sodišče je zato pravilno ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter ugodilo zahtevkom za reintegracijo, reparacijo in vpis delovne dobe v delovno knjižico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poznanstvo likvidacijskega upravitelja stranke s sodniki pristojnega sodišča
Zastopnik stranke v postopku opravlja funkcijo stečajnega upravitelja. Taka vloga sama po sebi ne predstavlja tolikšne povezanosti s sodniki, da bi bil to zadosten razlog za izločitev vseh sodnikov in posledično za delegacijo pristojnosti.
Ker predpisi, ki jih je sodišče uporabilo pri odločanju v zadevi VIII Ips 147/2000 in v predmetni zadevi, vprašanje izostanka pravnega pouka ne urejajo enako, v teh dveh zadevah obravnavano bistveno pravno vprašanje ni enako.
Da tudi v zadevi II Ips 488/2002 ni bilo obravnavano enako bistveno pravno vprašanje, je razvidno že iz tega, da je šlo za napačen pravni pouk v sodnem postopku, medtem ko se v predmetni zadevi tožeča stranka sklicuje na izostanek pravnega pouka v postopku pri delodajalcu, v katerem je uveljavljanje sodnega varstva pogojeno s predhodnim postopanjem delavca po določilu 100.a člena ZObr oziroma po 24. in 25. členu ZJU.
Določba 32. člena ZDSS-1, po kateri je o dopustitvi revizije odločalo sodišče druge stopnje, je z dnem uveljavitve ZPP-D prenehala veljati (131. člen ZPP-D). Sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbah tožene stranke in stranskega intervenienta zato pravilno ni odločilo tudi o dopustitvi revizije.
Ker gre za individualni delovni spor, v katerem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR, oziroma ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena že na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1, bi bila revizija lahko dovoljena le v primeru, če bi jo sodišče dopustilo.
omejevalni sporazum – sklep podjetniškega združenja
Dejstvo, da gre za opravljanje storitev v javnem interesu in v okviru javne službe, ne pomeni, da ne more iti za gospodarsko dejavnost v pomenu konkurenčnega prava. Čeprav je povpraševanje omejeno (odvisno od napotitve zdravnikov) in plačilo zagotovljeno preko zavarovanja, zdravilišča opravljajo svoje storitve proti plačilu na danem trgu.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - kontinuiteta delovnega razmerja - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga
Pritožba neutemeljeno uveljavlja odstop od sodne prakse. Sodba sodišča druge stopnje glede štetja delovne dobe in delovnopravne kontinuitete zaposlenih pri toženi stranki vsebuje enaka stališča, kot so zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2007, na katero se sklicuje pritožba.
Tožeča stranka vtožuje plačilo plač in razliko v odpravnini. Zahtevka se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se vrednost spornega predmeta določi s seštevkom posameznih zahtevkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP.
ZOR člen 172, 172/1. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1993 (1993) člen 7, 7/1.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - razveljavitev odločbe organa Gospodarske zbornice - znižanje carinske stopnje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Ravnanje sodišč nižjih stopenj, ki sta vsebino prvi odstavek 7. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje „prosto“ pri uvozu blaga v letu 1993 opredeljevali s pomočjo tolmačenj ministrstev in prič je bilo napačno. Ta tolmačenja niso pravni vir, zaslišanje prič pa je le dokazno sredstvo, namenjeno ugotavljanju dejstev. Ne eno ne drugo, gledano s stališča uveljavljenih metod pravne razlage, za opredelitev pravnega pravila, vsebovanega v tej določbi, nima nobenega pomena. Vseeno pa iz tega ne sledi, da vsebina tega pravila ne bi mogla biti ravno takšna, kot je bila (nekorektno) opredeljena na nižjih stopnjah.
Dejstvo, da je bila odloča v upravnem sporu izpodbita, samo po sebi še ne pomeni, da so ti organi ravnali protipravno. Vsaka pravna norma je predmet pravne interpretacije, kot je bil v konkretnem primeru njen predmet pojem „blag[a], ki se ne proizvaja v Sloveniji“ iz prvega odstavka 7. člena Uredbe. Pravno razumevanje toženkinih organov, da naj bi bili smeli na tej podlagi odločati tudi o ekvivalentnem blagu, s stališča uveljavljenih metod pravne razlage (v tem primeru teleološke), nikakor ni v tej meri napačno, da bi odločanje teh organov (ki samo po sebi ne more biti protipravno) preraslo v protipravno ravnanje.
Če v pritožbi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizija ni bila dopuščena, pritožnik ne navede razlogov, ki jih določa druga alineja prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, pritožba ne more biti utemeljena.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - pomembno pravno vprašanje - dodatek za stalnost - vojak
Tožena stranka se v pritožbi izrecno sklicuje na kršitev določbe prve alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, kar ni dovoljeni pritožbeni razlog. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje tega člena, to je, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje.
vrnitev v prejšnje stanje – zamude roka za tožbo – opravičen vzrok za zamudo – računalniški program za spremljanje teka rokov – skrbnost odvetnika – trditveno in dokazno breme
Zanesljivost računalniških sistemov variira in ni kar splošno znano, da bi bili inherentno nezanesljivi. Če torej odvetnik uporablja zanesljiv in preizkušen program za spremljanje rokov, ne obstaja kakšna načelna dolžnost, da bi ustrezne evidence vodil še ročno. Ocena o skrbnosti odvetnika pri zanašanju na računalniški program za spremljanje rokov je torej funkcija zanesljivosti celotnega računalniškega sistema, ki ga odvetnik uporablja. Kot dober strokovnjak bo ravnal, kadar bo uporabljal računalniški sistem, ki je varen pred vsemi predvidljivimi tveganji, ki utegnejo povzročiti zamudo rokov, vključno s tistimi, tudi banalnimi tveganji, ki so posebej lastna delovanju računalnikov in računalniških programov. Ker je izguba podatkov v elektronski obliki pričakovana posledica izpada električnega toka, bi se bil tožničin odvetnik po izpadu električnega toka ne smel zadovoljiti s tem, da njegova „IT služba ni odkrila nobenih napak“, kot je presplošno trdil, temveč bi moral posebej preveriti, ali so podatki o izteku rokov, ki jih mora spoštovati, kakor koli okrnjeni.
dovoljenost revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje revizije
Omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je omiljena le z izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki pa v tej zadevi ne pride v poštev, ker tožeča stranka niti ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožeča stranka sama zato ne more vložiti revizije.