ZOFVI člen 48, 146. ZPDJVZ člen 5a, 14. ZDR člen 204, 204/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 76.
učitelj - plačilo razlike v plači - višina osnovne plače - izobrazba - sklep o določitvi plače - uveljavljanje pravnega varstva - denarni zahtevek
Ne glede na to, ali je koeficient osnovne plače določen pravilno ali ne, je dejstvo, da je bil določen z odločbami, ki jih tožnica ni izpodbijala. Zato ni bilo podlage in potrebe za presojo, ali je tožena stranka plače tožnici pravilno določila oziroma bi morala po uveljavitvi ZOFVI namesto 5.a člena ZPDJVZ uporabiti 14. člen ZPDJVZ. Stranki sta bili v spornem obdobju vezani na dokončne in pravnomočne odločitve o koeficientu osnovne plače.
ZSDP člen 2, 3, 76, 77. ZZZDR člen 2, 8. ZIRD člen 2. ZSV člen 16, 41b.
družinski prejemek - dodatek za veliko družino - rejniška družina - jezikovna razlaga zakona
Rejnik se v smislu določil ZSDP šteje za drugo osebo in ne za starša otroka, ki ga ima v reji.
Če je do posamezne pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali pravice do družinskega prejemka upravičena tudi druga oseba, je v ZSDP to izrecno določeno v okviru ureditve posamezne od teh pravic. Dodatka za veliko družino druga oseba (rejnik) ne more uveljavljati, saj ta dodatek glede na izrecno zakonsko določilo pripada le enemu od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, oziroma enemu od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev.
V ZZZDR rejniški družini ni priznan status družine v smislu 2. člena tega zakona.
Če revizija ni dovoljena že po zakonu, je dovoljena le, če jo dopusti sodišče (31. člen ZDSS-1). Če je sodišče ne dopusti, to pa je tudi v primeru, ko o njeni dopustitvi ne odloči, revizija ni dovoljena. Pravno zmotno je stališče, da bi bila v takem primeru revizija dopuščena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odreditev nadurnega dela - zagovor - pisna obdolžitev
Neutemeljene so revizijske navedbe, da predhodna pisna obdolžitev ni bila potrebna. Revizijsko sodišče je že večkrat poudarilo pomen pisne obdolžitve v zvezi z dolžnostjo delodajalca, da delavcu v primeru izredne odpovedi omogoči zagovor. Pri tem je pomen pisne obdolžitve razlagalo predvsem z vidika predhodne seznanitve delavca z očitanimi kršitvami kot pogoja za pripravo zagovora. Tožena stranka obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožnikoma omogoči zagovor oziroma jima vroči pisni obdolžitvi, ni dokazala.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija
V pogodbi o zaposlitvi razlog sklenitve delovnega razmerja za določen čas ni bil naveden, tožena stranka pa tudi v sodnem postopku ni dokazala nobenega od razlogov, ki so za sklenitev delovnega razmerja za določen čas našteti v 17. členu ZDR90. Ker je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom, se posledično šteje, da je tožnik sklenil pri toženi stranki delovno razmerje za nedoločen čas.
Ker pooblaščenec tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe v tem postopku še ni bil pooblaščenec tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložil ob vložitvi revizije, ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice (oziroma je ni izkazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo udeležbe na dobičku
Sporazum o razveljavitvi oziroma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz 79. člena ZDR ne vpliva na pravice delavca, pridobljene na podlagi opravljanja dela do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na tej pravni podlagi, razen če niso te pravice v sporazumu izrecno drugače urejene. Tako tudi dejstvo, da je skupščina tožene stranke odločala o delitvi dobička po zaključnem računu za leto 2002 šele po sporazumnem prenehanju veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na tožnikovo pravico do udeležbe na dobičku iz naslova njegovega dela v letu 2002.
dovoljenost revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje revizije
Omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je omiljena le z izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki pa v tej zadevi ne pride v poštev, ker tožeča stranka niti ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožeča stranka sama zato ne more vložiti revizije.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugem ustreznem delu - poslabšanje invalidnosti - varstvo pridobljenih pravic - nadomestilo za invalidnost - vrnitev preplačila
Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja so bile tožeči stranki v odločbi z dne 28. 6. 2004 glede na odločbo z dne 28. 6. 1996 še vedno v okviru iste, III. stopnje invalidnosti, določene dodatne omejitve pri delu. Tako ugotovljeno dejansko stanje je potrebno razlagati kot poslabšanje že ugotovljene invalidnosti v smislu določila tretjega odstavka 397. člena ZPIZ-1, kar je narekovalo priznanje pravic tožeči stranki po določbah ZPIZ-1. Tožena stranka je zato utemeljeno izdala odločbe, da z dnem pravnomočnosti odločbe z dne 28. 6. 2004 preneha pravica tožeče stranke do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev in ji priznala in odmerila nadomestilo za invalidnost.
Uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija) je zagotovljeno varstvo po prejšnjih predpisih (ZPIZ) pridobljenih pravic le ob predpostavki, da je dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje teh pravic v času odločanja po ZPIZ, ostalo nespremenjeno ob morebitnem vnovičnem odločanju o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti po določilih ZPIZ-1.
pokojnina iz republike nekdanje SFRJ - dodatek k pokojnini - odmera dodatka - podatek o višini izplačane pokojnine - dokazno breme
Podatek o mesečni višini izplačane pokojnine oziroma o morebitnem neizplačilu pokojnine s strani tujega nosilca zavarovanja je nujen podatek za odmero in izplačilo dodatka v smislu določb 3. oziroma 4. člena ZZSV. Zakon ne določa, kdo mora ta podatek v postopku odmere dodatka preskrbeti oziroma v sodnem postopku dokazati navedena dejstva. Vsekakor s podatki o višini izplačane pokojnine s strani tujega nosilca zavarovanja razpolaga zavarovanec, ki mu je pokojnina izplačevana. V sodnem sporu pride v poštev splošno pravilo o dokaznem bremenu, ki izhaja iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Dejstva, na katera opira svoje zahtevke, mora navesti in dokazati stranka, ki dejstva zatrjuje. Pri tem se lahko upoštevajo vsi dokazi, ki so primerni za dokazovanje pravno pomembnega dejstva (v tožničinem primeru bi lahko bili pomembni tudi podatki o nakazilih na njen bančni račun pri Poštni hranilnici v Beogradu, pa morebiti tudi dokaz z njenim zaslišanjem).
direktor - razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina
Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija oziroma ukinitev delovnega mesta direktorja potrebna, ampak samo ugotavlja, da je potreba po tožnikovem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu direktorja prenehala, ker je tožena stranka v okviru zakonskih možnosti (262. člen ZGD-1) odločila, da bo funkcijo direktorja pokrivala na drugi zakoniti podlagi in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. KZ-1 člen 191, 269.
kršitev kazenskega zakona - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - kazniva dejanja zoper javni red in mir - spravljanje v podrejen položaj
Spravljanje v podrejen položaj je zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1 in ne le ena od njegovih izvršitvenih oblik - v obtožnem aktu mora biti nastanek takšne posledice zatrjevan oziroma opisan, kolikor njen nastanek ni razviden že iz samega ravnanja storilca.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - nepopolna vloga - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vrhovno sodišče se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti pri ugotavljanju kršitev zakona omeji samo na tiste, na katere se sklicuje vložnik zahteve.