Ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo (»plačajte za to menico«) prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam, bom plačal, bomo plačali)«. V teoriji se zastopa stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama (laična revizija) - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča - zavrženje revizije
Tožnik je sicer revizijo vložil pravočasno, vendar ni izkazal obstoja svoje postulacijske sposobnosti za opravo tega pravdnega dejanja. Tožnik ni odvetnik, v reviziji pa niti ne zatrjuje, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit.
škoda iz uporabe vozila - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo, ki jo povzročijo v tujini registrirana vozila
Če so izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta, je Slovensko zavarovalno združenje dolžno odškodnino plačati le pod nadaljnjo predpostavko: da škoda izvira iz uporabe v tujini zavarovanega vozila (prometnega sredstva). Ta predpostavka po prepričanju tožene stranke v konkretnem primeru ni izpolnjena, ker je škoda nastala na ograjenem delovišču (ne na javnem kraju) med izvajanjem gradbenih del in ne med redno, normalno uporabo tujega vozila.
ZRTVS člen 15a, 15a/3, 15a/4. ZRTVS-C člen 15a, 15a/4. ZUS-1 člen 92, 107.
plačilo prispevkov za programe RTV Slovenija – oprostitev plačila – invalidi z manj kot 100% telesno okvaro
V skladu z določbo tretjega odstavka 15. a člena ZRTVS so plačila prispevka oproščene tam navedene skupine zavezancev, med drugim invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – odškodninski spor – zavrženje revizije
Zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode temeljita na različni podlagi, zato ju je pri presoji o pravici do revizije treba ločeno obravnavati. Ker nobeden od prisojenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, toženčeva revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije – pravni interes – izboljšanje pravnega položaja – odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje
Z odločbo tožene stranke je bilo tožnikovi pritožbi zoper izpodbijani prvostopenjski akt v celoti ugodeno, odločba prve stopnje je bila v celoti odpravljena in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Glede na navedeno si tožnik, po presoji Vrhovnega sodišča, svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa.
dovoljenost revizije – formalno sosporništvo na pasivni strani – nedenarni zahtevek – nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
A. O. in A. Š. sta bila v konkretnem primeru navadna in formalna sospornika. Navedba ene, skupne vrednosti spornega predmeta ni v skladu s pravkar citirano zakonsko določbo in ima enake posledice kot popolni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – uporaba jezika v postopku – pravica do prevajanja – protispisnost – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga – nedosegljiv dokaz
Če gre za dokaz, ki je nedosegljiv, sodišče utemeljeno zavrne dokazni predlog obrambe in v zadevi odloči ob upoštevanju izvedenih dokazov.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - pravni interes za revizijo - revizija zoper sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije - nova dejstva in dokazi - prekluzija - odgovornost države - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba med snemanjem minometa na vojaški vaji - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - skrbnost organizatorja vojaške vaje - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
Na osnovi 948. člena ZOR je sodna praksa izoblikovala stališče, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, všteva v odškodnino le v primeru, če je bila zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca oziroma pravne osebe. V takšnem primeru se namreč domneva, da je bilo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zaslišanje obremenilne priče - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je bil ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom soočen s takratnim soobdolžencem, katerega izpoved ga je obremenjevala, zato ne glede na kasnejšo izgubo spomina obremenilne priče njegova pravica do učinkovite obrambe ni bila kršena.
tožba - identiteta tožbenega zahtevka - procesne predpostavke za tožbo - pravnomočno razsojena stvar - dejanska podlaga tožbenega zahtevka - ekvivalenčna teorija - res iudicata kot procesna ovira - zavrženje tožbe
Dejansko podlago tožbenega zahtevka je potrebno razumeti kot sklop dejstev, ki opredeljujejo določen historični dogodek. Na isti dejstveni kompleks zato ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čeprav se posamezna dejstva dodajo ali izpustijo. Nova tožba z enakim tožbenim predlogom bi bila dopustna le, če bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
pritožba – zavrženje tožbe – pravočasnost tožbe – res iudicata – objektivna in subjektivna identiteta zahtevka
Tožba, vložena po poteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta, se zavrže kot prepozna. Zavrže se tudi tožba, če je enaka že prej vloženi tožbi istega tožnika (subjektivna in objektivna identiteta), o kateri je že pravnomočno odločeno (res iudicata).
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012140
ZIP člen 268, 268/1-2. ZOR člen 103, 206, 206/3, 414, 414/1.
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišč - odgovornost zaradi opustitve zaznambe v zemljiški knjigi - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - solidarna odgovornost - sklep o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi
Glede zaznambe sklepa o začasni odredbi je 2. točka prvega odstavka 268. člena ZIP, ki je veljal v relevantnem obdobju, določala, da sme v zavarovanje nedenarne terjatve sodišče izdati vsako odredbo, s katero se dosega namen zavarovanja, zlasti pa prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Opustitev zaznambe je bila v nasprotju s predpisi.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/2, 350, 350/3, 370, 370/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožbeni zahtevek je prekoračen tudi tedaj, ko sodišče odloči o zahtevku, ki ga je tožnik sicer uveljavljal, a ne zoper osebo, proti kateri je bila izdana sodba.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 82, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b, 367b/2.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost izpodbijanega dela – glavnica in zamudne obresti
Pri presoji, ali je revizija dovoljena zaradi vrednosti izpodbijanega dela (1. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se upošteva zgolj višina glavnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču – objektivna nepristranskost
Zaradi okoliščine, da je tožnica uslužbenka pristojnega sodišča, bi bila lahko pri odločanju tega sodišča prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. Zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo sodišče.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42. ZPP člen 11. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/2, 12/3.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks
Pravno osebo se lahko oprosti plačila sodnih taks le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma se ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
državne pomoči za škodo v kmetijstvu – odškodnina zaradi posledic suše – izračun nastale škode – višina povrnitve škode
Podlago za izračun in dodelitev državne pomoči zaradi posledic suše sta urejala Zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 – ZZSO2001 ter na njegovi podlagi izdano Navodilo za vsebino in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči nosilcem kmetijskega gospodarstva, za določitev geografsko zaokroženih območij glede sposobnosti zadrževanja vode in primanjkljaja padavin in za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijskih rastlin.