ZKP člen 416. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Zoper sklep o zaplembi premoženja na podlagi priglasitve okrajnega ljudskega odbora imajo osebe, ki so bile na ta način po krivem obsojene, pravico do moralne rehabilitacije, ki jo lahko dosežejo v postopku obnove po 416. členu ZKP.
Z odločbo v smislu ZUP mora biti odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Z odločbo rektorja pa o tem ni bilo odločeno, temveč je v njej zgolj ugotovljen rezultat tajnega glasovanja Senata, torej gre za ugotovitev dejstva. Odločbe rektorja po njeni vsebini zato ni mogoče šteti za ugotovitveno odločbo v smislu ZUP. Takšne odločbe pa tudi ni dopustno izpodbijati po 2. in 4. členu ZUS-1.
dopustitev revizije - nepopoln predlog - neopredeljena vrednost revizijsko izpodbijanega dela
Toženka pa v predlogu ni opredelila, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, saj ni navedla, kolikšna je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina v tožničini zadevi. S takim ravnanjem je onemogočila presojo o izpolnjevanju pogoja iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, česar v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče odpraviti.
Utemeljen sum kot dokazni standard predstavlja zadostno verjetnost, da je obdolženec storil dejanje, ki se mu očita (o kateri se sklepa na podlagi razpoložljivega gradiva in logičnega sklepanja ter življenjske izkušnje), z oceno o obstoju utemeljenega suma pa sodišče ne izključuje nasprotne možnosti - v tej fazi kazenskega postopka namreč ne gre za sprejemanje dokazne ocene o tem, ali je obdolžencu že dokazana storitev kaznivega dejanja.
vračilo davkov in prispevkov – prejemki iz naslova udeležbe na dobičku – članstvo v upravi družbe – dohodek iz delovnega razmerja ali dohodek iz premoženja
Prejemki, izplačani na podlagi udeležbe na dobičku, sodijo med dohodke iz delovnega razmerja, če so bili izplačani na podlagi članstva v upravi družbe in ne na podlagi vloženega kapitala.
Slovenski računovodski standardi, standard 21/1, 21/5, 21/9, 21/14, 22/1. ZDDPO člen 11, 12. ZGD člen 50.
davek od osebnih prejemkov – davek od dobička pravnih oseb – verodostojna listina – postavitev izvedenca
V skladu z Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS), standard 21.9 je knjigovodska listina verodostojna, če lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.
Davčni organi so upravičeni in dolžni presojati poslovne dogodke v okviru ugotavljanja pravilnosti in zakonitosti obračuna in plačila davkov in prispevkov, zato na odločitev v obravnavani zadevi nimajo vpliva navedbe tožeče stranke, da se stališče tožene stranke glede istih vprašanj ne ujema z mnenjem revizorja.
Ker gre v obravnavani zadevi za presojo tega, ali so listine verodostojne ali ne, delo izvedenca, po presoji Vrhovnega sodišča, ni potrebno, saj je uporaba in razlaga prava domena organa, ki vodi postopek.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004922
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1. ZKP-G člen 20. ZVS. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZZNTNSGS 1946) člen 5.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanja, ki ne navaja časa in kraja, kjer naj bi obsojenec deloval in ne vsebuje načina storitve oziroma opisa vloge obsojenca, obsojencu ne zagotavlja uveljavljanja učinkovite obrambe in ne preprečuje, da ne bi bil v isti zadevi še enkrat obsojen.
dopustitev revizije – neobstoj sodne prakse – življenjsko zavarovanje – izplačilo zavarovalne vsote ob smrti zavarovanca – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnine - dopuščena revizija
Materialnopravna utemeljitev sodb nižjih sodišč je izključno rezultat stališča, da ima neresnična prijava (zamolčanje podatkov) zavarovalca lahko pravne posledice za upravičenca le v primeru, če je ta vedel za neresnično prijavo ali zamolčanje podatkov. To stališče predstavlja interpretacijo 934. člena OZ, glede katere ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 65/5, 171. ZPP člen 191, 191/1, 196.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega - nujno sosporništvo - materialno sosporništvo
Ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna, upniki nepremičninske izvršbe niso enotni – in še manj nujni – sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pooblaščenec (odvetnik) nekdanji sodnik pristojnega sodišča
Zatrjevana okoliščina, da je bila pooblaščenka sodedinje sodnica Temeljnega sodišča v Celju, Enotes v Šmarju pri Jelšah in naj bi sodelovala pri izdaji sklepa o vpisu zaznambe upravnega postopka na nepremičnini ..., tudi če bi se izkazala za resnično, ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišč na prvi in drugi stopnji.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZOR člen 361. ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. ZTLR člen 39. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 2, 2/1.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - zastaranje - začetek teka zastaranja
Ker tožnik ob postavitvi nedenarnega zahtevka ni navedel vrednosti spornega predmeta, revizija zoper odločitev o tem zahtevku ni dovoljena.
Glede na dogovorjeno pravico uživanja nepremičnine, v katero je tožnik po lastnih trditvah vlagal, je do prehoda koristi s tožnika na toženca prišlo, ko je tožnik prenehal in toženec pričel uporabljati nepremičnino in ne že z zaključkom vlaganj.
prepozna revizija – rok za vložitev revizije – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – očitna pomota pooblaščenca – odvetnik – zavrženje revizije
Okoliščina, da je vlogo predlagateljičina odvetnica, sama po sebi ne izključuje možnosti uporabe druge izjeme po petem odstavku 112. člena ZPP – okoliščine, da je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.
Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Očitna pomota bi se mogla zgoditi tedaj, ko pride do napačnega zapisa na pisemski ovojnici.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost povzročitelja prometne nesreče - prerazporeditev ponesrečenega delavca na drugo delovno mesto - reorganizacija podjetja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - prosta presoja dokazov - relativna kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ključnega vzroka tožnikove razporeditve ni moč iskati v reorganizaciji podjetja, še posebej ob v reviziji ponovno izpostavljeni ključni tožbeni trditvi, da je tožnik med bolovanjem na svoje staro delovno mesto uvajal novega delavca (kar bi pomenilo, da je njegovo delovno mesto takrat še obstajalo), glede katere pa v sodbah ni nobene ugotovitve.