ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/3, 189, 189/1, 190. ZRud člen 15. ZUN člen 76b, 76b/2.
povrnitev premoženjske škode – navadna škoda – protipraven izkop in odvoz gramoza – višina odškodnine - navadna škoda – tržna cena gramoza - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Primerno izhodišče za izračun ustreznega zneska odškodnine je tržna cena izkopanega gramoza. Sklep, da odškodnine ni mogoče zmanjšati za izdatek pridobivanja gramoza, ni posledica morebitne kaznovalne funkcije denarne odškodnine, ampak načela popolne odškodnine. Tožeči stranki je nastala škoda v obliki navadne škode. Njen premoženjski položaj bo v primeru protipravnega odvzema stvari enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, samo, če kot denarno odškodnino prejme denarni znesek v takšni višini, da lahko na trgu kupi drugo enako stvar z enakimi lastnostmi, kot jih je imela odvzeta stvar.
ZJU člen 65, 65/1, 65/5. ZUP člen 254. ZUS-1 člen 64, 64/4, 94, 94/1.
javni natečaj – odškodnina neizbranemu kandidatu – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - pogoji za prisoditev odškodnine – dopustni razlogi za pritožbo na pristojno komisijo – namen zakonodajalca
Po presoji Vrhovnega sodišča je določbo petega odstavka 65. člena ZJU mogoče uporabiti samo v primeru, ko bi sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena zaradi razlogov, zaradi katerih ima po določbi prvega odstavka 65. člena ZJU kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, torej bi ugotovilo obstoj enega od teh razlogov. Ker pa v obravnavani zadevi ni prišlo do vsebinske odločitve, saj je sodišče zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, pa tožniku odškodnina po citirani določbi ZJU ne gre.
zahteva za izredno omilitev kazni – zdravljenje – povrnitev škode
Povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, je obsojenkina dolžnost, ki izhaja iz pravnomočne sodbe, in ni okoliščina, ki bi jo bilo mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevi za izredno omilitev kazni.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – opredelitev pravnega vprašanja
Stranka mora po četrtem odstavku 367. b člena ZPP med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, glede katerega predlaga dopustitev revizije, česar tožnik ni storil.
Ker gre za zahtevke z različno podlago in med različnima strankama, bi bila lahko revizija dovoljena le, če bi bila določena vrednost vsakega posameznega zahtevka.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004943
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3, 3-3, 3-4. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (ZSKP, 1929).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nejasen izrek - uporaba določb Zakona o sodnem kazenskem postopku kot pravnih pravil - pravice obrambe – zaslišanje obremenilnih prič – načelo neposrednosti - kazniva dejanja zoper narod in državo – načelo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Pravica do neposredne izvedbe obremenilnih dokazov je bila tudi že v času sojenja po takrat veljavnih pravnih pravilih Zakona o sodnem kazenskem postopku ena temeljnih pravic in bistvena za uresničevanje učinkovite obrambe.
Ko gre za kumulacijo nedenarnih zahtevkov v pomenu določbe drugega odstavka 41. člena ZPP, mora biti vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek vrednosti spornega predmeta.
ugotovitev državljanstva – prenehanje jugoslovanskega državljanstva - dovoljena revizija – razlaga zakona – metode razlage – dvojno državljanstvo – retroaktivna uporaba zakona
Po 23. členu ZDrž 1964 je jugoslovansko državljanstvo ex lege prenehalo tistim dvojnim državljanom, ki so živeli v tujini in so pridobili tuje državljanstvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004908
ZKP člen 372, 372-5, 506, 506/1, 506/4. KZ člen 50, 50/3.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi - enotna kazen - postopek za preklic pogojne oobsodbe
Ker je bila določena kazen iz pogojne obsodbe že upoštevana v drugi sodbi, je izgubila svojo pravno samostojnost in bi bilo mogoče novo pogojno obsodbo preklicati samo v celoti pod pogoji iz nove sodbe.
ukrep tržnega inšpektorja – priglašena dejavnost – izpolnjevanje pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti
Če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ izda odločbo o prepovedi opravljanja te dejavnosti.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - nediferencirana vrednost revizijsko izpodbijanega dela - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženka v predlogu te vrednosti ni opredelila in tudi ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3. ZUP člen 281, 281/1.
nedovoljena revizija – s sodbo odpravljen upravni akt – revizija prizadete stranke
Ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke ter je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena (tretji odstavek 83. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1).
promet z gozdnimi zemljišči – odobritev pravnega posla
Za uporabo tretjega odstavka 47. člena ZG je pravno pomembna okoliščina le lastništvo zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se prodaja. Pri tem pa kot lastnik zemljišča ni izključena Republika Slovenija.
DRUŽINSKO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011814
ZUP člen 274, 274/2, 275. ZODPM člen 9. ZMK člen 21.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – kršitev materialnega prava – izbris zaznambe očetovstva v matični knjigi
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prvostopni organ očitno kršil določbe Zakona o matičnih knjigah, ko je štel potrdilo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru v ... z dne 17. 11. 1948 za relevanten izpisek iz uradne evidence oziroma za javno listino o zakonitem priznanju očetovstva, na podlagi katere bi lahko skladno z 21. členom ZMK vpisal pokojnega A.A. kot revidentovega očeta. Pravilna je tudi nadaljnja presoja, da je treba zakonitost priznanja očetovstva ocenjevati po tedaj veljavnih predpisih, torej določbah Temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki, ki je zahteval za zakonito priznanje očetovstva tudi soglasje matere. Tako soglasje pa v obravnavanem primeru iz navedenega potrdila ni razvidno.
Ko je poseg v prostor, ki je predmet inšpekcijskega ukrepanja, definiran z drugimi podatki, da ni dvoma, za kateri objekt gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti izvršljiva. Ker je bil poseg v prostor v odločbi dovolj natančno določen, je šlo pri napačni navedbi parcelne številke v inšpekcijski odločbi za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa po določbi 223. člena ZUP.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – procesna odločitev – zelo hude posledice
Z očitkom bistvene kršitve postopka v upravnem sporu dovoljenosti revizije ni mogoče utemeljevati, saj se ta revizijski razlog presoja le tedaj, kadar je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
V obravnavanem primeru gre za procesno odločitev in vsebina zadeve ni bila predmet presoje v upravnem sporu na prvi stopnji. Ker gre za procesno odločitev in presojo pravočasnosti pritožbe v upravnem postopku, utemeljevanje hudih posledic, ki naj bi tožniku nastale, ni možno s trditvami in navajanjem okoliščin, ki se nanašajo na odločitev upravnega organa prve stopnje, saj o vsebini zadeve ni bilo odločeno.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem – neprekinjeno bivanje v Sloveniji
Ker prvi tožnik ni izkazal pogoja neprekinjenega dejanskega življenja v državi in torej ne pogoja, ki ga določa 19. člen ZDRS-Č za sprejem v državljanstvo, je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo utemeljeno zavrnjena, posledično pa tudi prošnje za sprejem v državljanstvo RS njegovih družinskih članov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - kršitev navodil zdravnika - odpotovanje iz kraja bivanja
Osebna zdravnica je izpovedala, da tožnik v času bolniške odsotnosti ni imel predpisanega strogega mirovanja, temveč je lahko opravljal nujna življenjska opravila ter smel do najbližje trgovine oziroma poskrbeti za svojega mladoletnega otroka. Izpodbijana sodba zato pravilno ugotavlja, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker je dvakrat peljal hčer v šolo, se enkrat odpeljal v trgovino ter enkrat dvignil denar na bankomatu za potrebe hčere.
Drugostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da voženj tožnika v štiri kilometre oddaljeno Kozje ni mogoče šteti za odpotovanje iz kraja bivanja. Šlo je za kratke vožnje (manj kot pol ure), česar niti ni mogoče šteti za odpotovanje iz kraja bivanja. Razlogi, zaradi katerih je tožnik odpotoval v Kozje, ki so bile glede na ugotovitev sodišča prve stopnje center storitev oziroma oskrbe, pa so bile v okviru dovoljenih mu ravnanj v času bolniške odsotnosti.