premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - dopuščena revizija - zavrženje revizije
Kolikor revizija ni dovoljena že po zakonu, je dovoljena le, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1). Če jo sodišče ne dopusti, to pa je tudi v primeru, ko o njeni dopustitvi ne odloči, revizija ni dovoljena. Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da je v takem primeru revizija dopuščena.
Z dokončno in pravnomočno odločbo je tožena stranka z dnem 30. 11. 2001 ustavila izplačevanje predčasne starostne pokojnine tožeči stranki. Ker ji je v obdobju od 30. 11. 2001 do 31. 1. 2003 nakazovala pokojnino, ne da bi za to obstajal pravni temelj, je utemeljeno izdala izpodbijani odločbi, s katerima je ugotovila obstoj preplačila za navedeno obdobje, višino nastalega preplačila in tožeči stranki naložila, da v roku 30 dni vrne neupravičeno izplačani znesek.
Obvezno zavarovanje poslovodne osebe se glede na določilo 3. alineje 33. člena ZPIZ-1 zaključi šele z dejanskim izbrisom poslovodne osebe iz sodnega registra.
ugotavljanje invalidnosti - ponovno odločanje - kasneje pridobljena medicinska dokumentacija
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 12. 1. 2004 in 11. 3. 2005, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, ki je bila dostopna oziroma znana v času izdaje teh odločb. Kasnejša zdravstvena dokumentacija na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ne more vplivati.
družinska pokojnina - vdovska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Iz določil ZPIZ-1 ne izhaja, da družinski člani v vojni umrlega (bivšega) zavarovanca, kljub izpolnjenim pogojem ZPIZ-1 za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine do le-te niso upravičeni, ker jim je bila istovrstna dajatev že priznana na podlagi določil tuje zakonodaje.
ZZVZZ člen 29, 34, 93. ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 137.
nadomestilo za bolniško odsotnost po prenehanju delovnega razmerja - kasnejša odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - vrnitev nadomestila
ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne vsebujejo določbe, da bi moral zavarovanec ali njegov delodajalec že izplačano nadomestilo plače vrniti v primeru kasnejše pravnomočne odločbe sodišča, s katero se ugotovi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zavarovancu, ki je bil upravičen do nadomestila plače na podlagi določb 34. člena ZZVZZ oziroma 137. člena Pravil, nezakonita.
ZPIZ člen 12. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 5. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZMEPIZ člen 50.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obveznost zavarovanja - samozaposleni - poslovodna oseba - družbenik - trajanje obveznega zavarovanja
V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register.
Odvetnik, ki je bil po odločbi sodišča sicer določen za nudenje brezplačne pravne pomoči v obliki vložitve revizije za tožnika, ni predložil listine, s katero bi izkazal, da ga je tožnik pooblastil za vložitev revizije v njegovem imenu. Revizija zato ni dovoljena.
ZMEPIZ člen 45. ZPIZ člen 24. ZPIZ-1 člen 16. ZMEPIZ člen 47, 50.
lastnost zavarovanca obveznega zavarovanja - sprememba podlage za zavarovanje
Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja, kot pravno urejenega statusa, le za naprej z izdajo ustrezne odločbe.
Morebitno nestrinjanje z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca cestno prometne stroke bi tožnik moral uveljavljati v postopku, sedaj končanem s pravnomočno sodno odločbo, ne more pa uspeti s tem argumentom v postopku obnove, ker to ni obnovitven razlog.
ZDR člen 88, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - komisija za ugotovitev podlage za odpoved
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana na podlagi določb prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI. Izpodbijana odpoved po vsebini tako ni bila podana iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj ne gre za to, da potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ne bi več obstajala. Razlog za odpoved je bila tožnikova invalidnost, zaradi katere mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delovno mesto, ter dejstvo, da tožena stranka glede na svoje potrebe po opravljanju dela te pravice tožniku ni mogla zagotoviti. Utemeljenost navedenega razloga za odpoved je v skladu z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila za to pristojna Komisija.
ZPIZ člen 312. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 45, 46. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pravilno uporabilo določbo 312. člena ZPIZ, ki določa, de se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve tega zakona upošteva pri izračunu pokojninske osnove samo, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Kdaj je tak dejanski stan podan, je odvisno od predpisov o delovnih razmerjih, ki so se uporabljali v spornem času.
Tako po določbah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih kot tudi po določbah republiškega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci je bilo delo preko polnega delovnega časa mogoče uvesti le v izjemnih, nujnih, nepredvidenih in kratkotrajnih primerih. Tožnik teh odločilnih dejstev, ki bi njegovo delo opredeljevala kot poseben delovni pogoj, ni dokazal.
vojak - plačilo razlike v plači - obstoj dokončne in pravnomočne odločbe
Na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča so odločitve tožene stranke o razporeditvah in določitvi plače tožniku za obdobje od junija 1991 do oktobra 1998 ter od junija 2000 do decembra 2002 dokončne in pravnomočne. To pomeni, da ni pravne podlage za tožbeni zahtevek za plačilo višje plače kot je določena s takimi odločbami, tožnik pa tudi ne zatrjuje, da mu ne bi bile izplačane v skladu z odločbami.
ZZVZZ člen 39 - 41. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 12. Administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133.
povrnitev stroškov prevoza - tujina - nujna zdravstvena storitev - administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazuma
Sodišče je ugotovilo, da je šlo pri prevozu tožnika z reševalnim vozilom iz Umaga v Izolo za njuno zdravstveno storitev in da je bil prevoz na tej relaciji potreben. Ob upoštevanju 12. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki določa, da ima zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice, je sodišče pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali pri tem prevozu.
Morebitne nepravilnosti pri uporabi Administrativnega sporazuma o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta dolžna rešiti organa, ki sta na podlagi tega sporazuma v medsebojnem razmerju. V odnosu do tožnika je sklicevanje na ta Administrativni sporazum neutemeljeno.
Reviziji je bilo priloženo pooblastilo za vložitev revizije, ki ga odvetniški družbi ni dal zakoniti zastopnik, ampak prokuristka. Le-ta glede na določbo 33. člena ZGD-1 ni zastopnica, ampak pooblaščenka stranke, kot pooblaščenka pa brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika za opravljanje procesnih dejanj ne more pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo (npr. odvetnika).
obnova postopka - nov dokaz - pravnomočna sodba v kazenskem postopku
Dokaz, ki ga navaja tožnik v reviziji, t. j. pravnomočna kazenska sodba, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe. Nižji sodišči sta zato pravilno sklepali, da obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni podan.
ZTPDR člen 12. ZDR člen 10, 52, 86, 204, 204/3. ZDR člen 17.
obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zaključena delovna knjižica - rok za sodno varstvo - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pri presoji obstoja delovnega razmerja, razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, saj je avtonomija pogodbenih strank omejena. Zlasti pa je v primeru ugotavljanja in presoje v zvezi s tem, ali sta stranki sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, treba izhajati iz pravila, da se delovno razmerje sklene za nedoločen čas ter da je le kot izjema od tega pravila predvideno tudi delovno razmerje za določen čas - le v primerih, ki jih izrecno določa zakon.
Tožnik je od tožene stranke prejel zaključeno delovno knjižico dne 6. 4. 2004, tožbo pa je na sodišče vložil dne 5. 5. 2004. To pomeni, da jo je vložil v zakonskem prekluzivnem roku 30 dni, odkar je zvedel za nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke (tretji odstavek 204. člena ZDR).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - utemeljen razlog - dokazno breme
Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZDR je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazno breme na strani tiste stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
Tožničino ravnanje, ki je toženčevo mater z železno palico udarila po nogah in hrbtu ter nad njo skušala naščuvati svojega psa, je mogoče šteti za njen prispevek k škodi, ki je nastala zaradi toženčevega odziva. Tožničin delež sokrivde znaša 30 odstotkov.
Kasnejša sprememba disciplinskega ukrepa v postopku pred sodiščem zaradi drugačne ocene teže disciplinske kršitve sama po sebi ne zadošča za odločitev o nedopustnosti toženkinega ravnanja.
Tožnik je le posredni oškodovanec, saj nepravilnosti v disciplinskem postopku, ki ga je toženka vodila proti tožnikovemu očetu, niso mogle biti usmerjene proti tožniku, torej tudi niso bile kršene njegove pravice. Ker tožnik ne uveljavlja odškodnine za nepremoženjsko škodo po 201. členu ZOR, njegov zahtevek ni utemeljen.