določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – uslužbenka pristojnega sodišča kot sestra stranke v postopku
Okoliščina, da je sestra ene od tožnic uslužbenka sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu in da dela kot strojepiska prav na pravdnem oddelku razlog za prenos pristojnosti. Če bi v zadevi odločalo to sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZUS člen 34, 34/1-4. ZDavP člen 395, 396. ZDS člen 5.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravni interes za tožbo - občina
Občini noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali stranske udeleženke za sodelovanje v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa, temveč le dejanski. Zato upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v občinsko pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
Drugotožnica je v pritožbi navedla, da je sodnik pri vodenju sodnega postopka zavestno kršil zakon in izkrivljal pravo, da bi ji v postopku škodoval in nasprotni stranki neupravičeno dal prednost. Očitala mu je, da je sodno odločbo oprl na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo oziroma se krivo podtikajo (izigravajo) z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. Drugotožnica je s temi trditvami prestopila mejo dovoljene kritike.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004925
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20. ZVS. ZPPVS. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zakoniti zastopnik verske skupnosti - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Zgolj vzpostavitev stika z neko osebo v tujini brez opisa kakršnihkoli ravnanj, ki bi kazala na namen iz 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD), ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - oblika vračanja premoženja – bagatelnost vložka zasebnega kapitala - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja – pravni standard
Pri presoji, ali gre za primer, na katerega se nanaša Ustavna odločba o razveljavitvi določbe četrtega odstavka 16. člena ZDen, je treba ugotavljati tako bagatelnost vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja v pravni osebi v mešani lastnini, kot tudi, ali je podana očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, kakor tudi katerakoli druga razmerja in okoliščine, ki lahko glede na okoliščine posameznega primera pomembno vplivajo na obliko vračanja premoženja pravnih oseb
v mešani lastnini. Z
golj ugotovitev bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v razmerju do družbenega premoženja pa bi zadostovala le v izjemnih primerih, in sicer, ko bi bil tak vložek očitno tako neznaten in minimalen oziroma simboličen in tudi sam po sebi tako neznatno malo vreden, da bi zgolj ugotovitev takega dejstva zadoščala za oceno njegove bagatelnosti, bodisi že iz narave stvari ali pa na podlagi ustaljene upravnosodne prakse.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – davčna osnova – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, pomembno za odločitev v obravnavani zadevi – hude posledice za stranko
Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije.
Obveznost stranke, izražena v denarni vrednosti, je po presoji Vrhovnega sodišča odmerjen davek, ki je naložen v plačilo stranki, in ne celotna davčna osnova.
Vprašanje, ki ga izpostavlja tožnik, za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantno, saj se ne nanaša na to zadevo, temveč na inšpekcijski postopek, poleg tega pa se nanaša na dejansko stanje in postopkovne kršitve v upravnem postopku, ki v skladu s prvim in drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 niso predmet presoje v revizijskem postopku, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu, vendar le, če je sodišče s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, oziroma kršilo kazenski zakon.
ZOR člen 210, 218. ZPP člen 370, 370/1-1, 370/3. ZZZDR člen 124, 126, 133.
poslovodstvo brez naročila – izročilna pogodba – dolžnost otrok preživljati starše – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je osebo dolžan preživljati – verzija – obstoj obveznosti – izdatki zaradi preživljanja
Po določbi 133. člena ZZZDR lahko oseba, ki je imela izdatke zaradi preživljanja nekoga drugega, zahteva s tožbo povračilo izdatkov od tistega, ki je bil dolžan preživljati drugega in v obsegu, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Gre za pravilo, ki ureja verzijski zahtevek zaradi preživljanja (verzijo). Ker tožnik v postopku ni dokazal, da je bil oče brez sredstev za preživljanje in potreben preživljanja, niti da je sam imel s preživljanjem očeta sploh kakšne izdatke, je odločitev o zavrnitvi zahtevka povsem pravilna.
ZVCP člen 138, 138/2, 138/3, 235, 235/2. ZUS-1 člen 107, 107/2.
avto šole – poslovne enote – kadrovski pogoji za opravljanje dejavnosti – izbris poslovnih enot iz registra avto šol
Tudi poslovna enota avto šole mora imeti za poln delovni čas zaposleno osebo, ki je vodja poslovne enote in izpolnjuje predpisane pogoje za vodjo avto šole.
Stranka ima lahko dejanski interes, da je v RS edina oseba s priznanim statusom odobrene organizacije za zbiranje podatkov na kasaških tekmovanjih, ni pa to njen pravni interes, saj Zakon o živinoreji in Pravilnik o pogojih za odobritev organizacije in priznanje drugih organizacij v konjereji določata, da navedeni status lahko pridobi več organizacij. Revizijo je zato potrebno zavreči.
Če je predmet upravnega spora sklep o izvršbi, niso upoštevni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov (odmerna odločba). Pogoji za ustavitev izvršbe so podani, če je izvršilni naslov (odmerna odločba) pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, če je pravica do izterjave dolga zastarala, če je dolžnik davčni dolg plačal ali če je bil dolžniku dolg odpisan. To pa v tem primeru ni podano.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – zavrženje revizije
Če revident zatrjevanih hudih posledic ne izkaže, tudi njihova presoja ni možna, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
načelo sorazmernosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - izzvana kriminalna dejavnost - odreditev
Sodišče lahko odloča o odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov na podlagi dejanskih ugotovitev policije, glede katerih pa mora policija v zadostni meri pojasniti tudi podlago oziroma vir teh ugotovitev.
Če se uporaba določenega prikritega preiskovalnega ukrepa pokaže kot sorazmerna, to še ne pomeni, da velja enako glede celotnega kataloga teh ukrepov.
Revident v reviziji ne zatrjuje, da mu ni bila dana možnost dokazovanja dejanskega stanja, ki nasprotuje zakonski domnevi nelojalnosti njegovega očeta, nasprotuje le presoji dokazov, izvedenih v postopku. Z zatrjevanjem drugačnega dejanskega stanja, kot ga je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovil prvostopni upravni organ, pa revident ne izkazuje pomembnega pravnega vprašanja kot pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – koluzijska nevarnost – ponovitvena nevarnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob upoštevanju, da gre za ožjo družinsko skupnost, in izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja, da je osumljeni že skušal vplivati na oškodovanko, je sodišče razumno presodilo, da navedena ravnanja konkretno izkazujejo nevarnost vplivanja na priče v tem kazenskem postopku.
dopustitev revizije - nediferencirana vrednost izpodbijanega dela sodbe - odškodninski spor
Zavzemanje za znižanje prisojene odškodnine, pri čemer predlagatelj ne pojasni določno, za koliko naj bi se odškodnina znižala, ne predstavlja ustrezne opredelitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - predlog za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Prvostopenjska sodba je bila izdana pred uveljavitvijo ZPP-D, zato lahko vlogo stranke z oznako predlog za dopustitev revizije predstavlja samo revizijo. Ta pa ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - nova škoda - višina odškodnine - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku - postavitev novega izvedenca - načelo neposrednosti
Kadar imata stranki ugovore zoper izvid in/ali mnenje oziroma so zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti potrebna dodatna pojasnila, sodišča pa izvedenca ne zasliši, temveč zahteva le pisno dopolnitev ekspertize, gre lahko za kršitev postopka relativnega značaja, predvsem takrat, ko izvedenčevi pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni. Vendar pa je to treba presojati od primera do primera.
V primerih, ko pisna korespondenca ni primerno sredstvo za realizacijo strankine pravice do izjave v postopku, lahko kršitev določbe prvega odstavka 253. člena ZPP preraste v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.