Že sama objava avtorskega dela pomeni izkoriščanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne.
ZTVCP člen 45, 94, 162, 163, 164.ZOR člen 154, 178.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - vožnja v vinjenem stanju - nalet motornih vozil - denarna odškodnina
Tožnik se je z osebnim avtomobilom zaletel v avtomobil in je vozil pred njim in se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil.
Da tožnik ni vozil v skladu s predpisi, je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenca, ki je pojasnil, da bi tožnik lahko ustavil svoje vozilo, če bi vozil z ustrezno hitrostjo, če bi vozil z ustrezno varnostno razdaljo in če bi reagiral v poprečnem reakcijskem času. Ker tožni-k ni ravnal v skladu s predpisi, ni bil sposoben ustaviti svojega vozila pred nenadnim dogodkom, ki bi ga na cesti moral in mogel pričakovati.
ZDP (1991) člen 5, 5/2. ZDP člen 18, 18/3. ZBS člen 71.
valutna klavzula - plačilo v tolarjih - pravno mnenje
Tožnica je že od vložitve tožbe dalje zahtevala vračilo posojila v tolarski protivrednosti. Izvajanje tožene stranke o tem, da bi moral biti tožbeni zahtevek usklajen z vrednostjo na dan vložitve tožbe oziroma do konca obravnavanja, je zmotno. Že iz drugega odstavka 5. člena ZDP izhaja, da se plačila izvršujejo po tečaju na dan plačila, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je v zvezi s tem sprejelo tudi pravno mnenje, ki je objavljeno v Pravnih mnenjih, načelnih pravnih mnenjih in pravnih mnenjih z občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/95 stran 9.
Obnovitvene razloge iz 9. točke 421. člena ZPP predstavljajo le tista dejstva oziroma tisti dokazi, ki so obstajali že v času teka prvotnega postopka, pa stranka zanje ni vedela do takrat, ko bi jih še lahko uveljavljala v okviru končanega postopka. Takih okoliščin in dokazov ne predstavljajo dejstva, ki so nastala po več letih od zaključka postopka in dokazi, ki se nanašajo na pozneje nastala dejstva.
Sporno stanovanje bilo zgrajeno z namenskimi sredstvi za gradnjo upokojenskih stanovanj. Taka pravna presoja izključuje pasivno legitimacijo tožene stranke (mestne občine), torej njeno sposobnost, da je v pravdi zavezana v materialnopravnem pomenu in sposobnost, da izpolni v tožbi izraženo zahtevo tožeče stranke.
povzročitev škode - odgovornost staršev - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - vožnja kolesa z motorjem
Vrnitev otroka na prehod za pešce, potem ko je že prečkal cesto, ni običajna prometna situacija. Zato ni krivde odškodninske odgovornosti staršev mladoletnega mopedista, ki na (prav) tako prometno situacijo sina niso opozarjali.
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 82, 83, 83/5, 369, 369/3.ZDen člen 60, 67, 67/3, 72.
sposobnost biti stranka - neobstoječa oseba kot pravdna stranka - smrt osebe pred vložitvijo tožbe v njenem imenu - zavrženje tožbe - denacionalizacija - tožba na plačilo nadomestila za uporabo denacionaliziranih nepremičnin
Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba pravde ne more začeti, niti ne kdo drugi v njenem imenu. Zato se pomanjkljivosti take narave ne morejo odpraviti.
Spori zaradi plačila terjatev v zvezi z uporabo denacionalizacijskega premoženja, ki se rešujejo po procesnih pravilih tako kot vse druge pravde. Revident prezre, da pokojnika nista nastopala v denacionalizacijskem postopku kot stranka (pač pa njuni pravni naslednici - kar je bilo v skladu s 60. členom ZDen). Odločba o denacionalizaciji pa se je v vseh primerih glasila na prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (pa če je bil živ, ali ne - 67. člen ZDen). V takih primerih, kot je obravnavani, pa se terjatve uveljavlja tako, kot to na splošno velja za uveljavljanje zapustnikovih terjatev (s to razliko, da take terjatve, kot je obravnavana, čestokrat nastanejo šele po smrti denacionalizacijskih upravičencev).
osebno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Če bi zakonodajalec želel v daljši zastaralni rok zajeti obe vrsti osebnega zavarovanja, bi drugače oblikoval zakonsko določbo 1.odstavek 380. člena ZOR. Vendar je ni, ker je s tudi sicer jasno zakonsko določbo daljši zastaralni rok določil le za terjatve iz življenjskega zavarovanja. Zato za terjatve iz nezgodnega zavarovanja velja triletni zastaralni rok.
služnost hoje in vožnje - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pojem družbenega sredstva v družbeni lastnini - upravljanje stvari v družbeni lastnini
Funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi, ki je v lasti fizične osebe, ni mogoče opredeliti za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi v smislu 55. člena ZTLR. Zato je bilo na takem zemljišču kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost v odškodninskih sporih - izbirna pristojnost
Za sojenje v odškodninski sporih je po določilu prvega odstavka 52. člena ZPP poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (izbirna pristojnost). Ker se pristojnost presoja na podlagi tožbenih navedb (in ne poizvedb sodišča), po tožbenih navedbah pa živi toženec na območju Okrajnega sodišča v Piranu, se Okrajno sodišče v Piranu, ki je prejelo v reševanje predmetno tožbo, na podlagi spredaj navedenih procesnih določb ni moglo izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno.
delovno razmerje pri delodajalcu - poskusno delo - prenehanje delovnega razmerja - posledice ocenjevanja poskusnega dela v nasprotju z zakonskimi določili
Ugotovitev komisije tožene stranke, ki je spremljala tožničino delo (iz katere ni razvidno niti katero delo) in ga negativno ocenila s posplošeno oceno, zato ne more imeti pravnih posledic iz 4. točke 1. odstavka 100. člena ZDR - prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo tožničino poskusno delo ocenjevano v nasprotju z zakonskimi in podzakonskimi določili, je treba šteti, da je tožnica delovno razmerje pri toženi stranki sklenila brez tega pogoja.
ZOR člen 87, 88. ZDR (1990) člen 35. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - program razreševanja presežkov delavcev - organ, pristojen za sprejem programa - prenos pristojnosti
Revizijsko sodišče ni preizkušalo novih navedb revidenta v reviziji, ki se nanašajo na zapisnik. Tega ne dopuščajo določila 3. odstavka 385. člena ZPP, po katerih revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustna. Nova dejstva in dokaze pa je mogoče navajati oziroma predlagati le, če se tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (387. člen ZPP).
Na ravni povezanih organizacij je bil sprejet program razreševanja presežnih delavcev, ki je bil v organizacijah, kjer so se ugotavljali presežki, le predhodno obravnavan. Za sprejemanje programa kot formalnega akta pa so lahko pristojni le organi povezanih ali združenih podjetij, ki so pravne osebe z lastnimi organi, lastnim premoženjem in s tem tudi lastno odgovornostjo za sprejemanje odločitev na obravnavanem področju. Razmerij med organi holdinga ter povezanih podjetij ni mogoče obravnavati po določilih 87. in 88.
člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 27/78 do 57/89 ter RS, št. 88/99) o pooblastilnih razmerjih in še posebej o prenosu pooblastil s posli civilnega prava. V tej zadevi obravnavana razmerja so statusnopravna razmerja med organi različnih pravnih oseb, katerih razmerja so urejena s kogentnimi pravnimi normami. Pristojnosti med organi različnih organizacij tudi ni mogoče spreminjati s statuti in posli statusnega prava, saj so zakonska določila o pristojnosti kogentne narave.
ZPP (1977) člen 149, 149/6, 149/7. ZDR (1990) člen 103.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vročilnica - domneva o datumu opravljene vročitve
Po določbi 7. odstavka 149. člena ZPP se v primeru, ko se vročilnica izgubi, vročitev lahko dokazuje tudi drugače. Uporaba te določbe pride v poštev le v primeru, kadar vročilnice ni. V obravnavani zadevi, ko je na vročilnici napisan kot datum prejema 25.2.1991, za katerega je tožnik zatrjeval, da ni točen, je uporabiti določbo 6. odstavka 149. člena ZPP. Po tej določbi se v primeru, ko je na vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je osrednji predmet spora zakonitost oziroma nezakonitost odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavca. Za pravilno uporabo materialnega prava in za odločitev o tem vprašanju je med odločilnimi dejstvi tudi vprašanje, v kakšnem pogodbenem razmerju sta bila tožnik in tožena stranka. Glede tega vprašanja je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila med njima sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, zato tega dejstva v revizijskem postopku ni mogoče več izpodbijati. Tako revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bila prava volja strank pogodbe o zaposlitvi drugačna kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - namen odškodnine - sodni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ker pri odločanju o negmotni škodi nista dovolj upoštevali pomena prizadetih dobrin oškodovanca ter namena odškodnine, kot so te kategorije uveljavljene kot standardi v praksi, s čemer sta kršili določila 2. odstavka 200. člena ZOR. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanu v sodnem postopku je razvidno, da je tožnik pri poškodbi utrpel trajne posledice. Zmanjšana je gibljivost zapestja za 12 % ter groba moč poškodovane roke za 10 %. Tožnik s takšno poškodbo ni onesposobljen za kakršnokoli fizično delo, poleg tega pa mu je bila v letu 1984 priznana III. kategorija invalidnosti s pravico, da opravlja dela, kjer ni potrebna groba moč roke in fin prijem z desno roko. Tožniku tako poklicno delo ni bistveno oteženo ali celo onemogočeno, zaradi česar bi upravičeno trpel intenzivne duševne bolečine. Enak sklep je mogoč tudi v zvezi z drugimi aktivnostmi tožnika. Izvedenec medicinske stroke ne navaja posledic, ki bi jih lahko imel tožnik zaradi poškodbe v zasebnem življenju. Iz dejstev, ugotovljenih v sodnem postopku, ni razvidno, da bi tožnika posledice poškodbe pomembno ovirale v zasebnem življenju. Zaradi duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika je ob upoštevanju navedenih okoliščin in uveljavljenih sodnih standardov primerna odškodnina na tej podlagi 800.000,00 SIT.