ZUP člen 249, 249-1, 252, 252/3. ZPP (1977) člen 386, 395, 395/2.
akontacija vojaške pokojnine - upravni postopek - obnova postopka
Kasneje ugotovljeno pravo dejansko stanje ne predstavlja novega dejstva, ki bi bilo podlaga za obnovo postopka po prvi točki 249. člena ZUP, kar naj bi izhajalo tudi iz prakse Vrhovnega sodišča. Na podlagi takega stališča pa uporaba prve točke 249. člena ZUP in dovolitev obnove postopka v obravnavani zadevi pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede ugotovljenih vzrokov za nastanek obravnavane prometne nesreče, uveljavlja razlog, iz katerega po 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20947
KZ člen 310, 310/1. ZKP (1994) člen 151, 151/4, 152, 152/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij - SOVA - ukrep navideznega odkupa predmetov
Redakcijska pomanjkljivost, ko v konkretnem opisu drugega dejanja v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1.odst. 310.čl. KZ ni ponovljeno v abstraktnem delu navedeno izvršitveno dejanje ("prodal"), je nebistvena. Ob upoštevanju celote krivdoreka, ko je pri prvem dejanju navedeno, da je obsojenec izdelal malokalibrske puške z dušilcem zvoka in jih je z drugim dejanjem "tajnemu sodelavcu policije ..." (brez glagola), ni mogoče reči, da je kršen kazenski zakon po 1.tč. 372.čl. ZKP.
Čeprav 152.čl. ZKP določa, da izvršijo ukrepe iz 150.čl. ZKP organi za notranje zadeve (ONZ), to ne pomeni, da pri tem ne smejo angažirati oseb, ki niso zaposlene v ONZ ali ne spadajo v njihovo organizacijo. Bistveno je, da imajo ONZ nadzor nad izvajanjem ukrepov.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - begosumnost
S tem ko zagovornik v razlogih zahteve za varstvo zakonitosti prikazuje, da obtoženec ni storil očitanega kaznivega dejanja, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
premoženjska razmerja med zakonci - sporazum o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze
Razdružitev prej pridobljenega premoženja ni ovira za ugotavljanje pozneje pridobljenega premoženja, niti ne vpliva na samo odločitev o stvari v tem smislu, da ne more iti več za skupno premoženje, ki je nastalo pozneje s skupnim delom zakoncev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine na območju katere ima sedež za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno sodišče, ne sodi v sklop razlogov ekonomičnosti postopka in tudi ne v sklop drugih tehtnih razlogov za delegacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. člen ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Predlagatelja takih razlogov ne uveljavljata. Njun dvom v "zakonito, pošteno in nepristransko" odločanje temelji na njuni oceni dosedanjega postopka, ta konkretna nepravdna zadeva pa je sedaj prvič v pritožbenem odločanju. Zato nezakonitosti pritožbenemu sodišču ne moreta očitati, zatrjevano pristranost pa sta le pavšalno navrgla.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pogoji za denacionalizacijo - upoštevanje odškodnin za podržavljeno premoženje - vrednost nadomestnih zemljišč - zmanjšanje solastnih deležev
Zakonska določba 1.odst. 72. člena ZDen ne ureja pogojev za denacionalizacijo, saj so ti določeni v 3., 4. in 5. členu ZDen, pač pa določa le merila za vštevanje ali nevštevanje prejete odškodnine.
Upoštevanje prejete odškodnine v smislu prvega odstavka 72. člena ZDen ne pomeni le vrnitve prejetega denarja ali vrnitve prejetega nadomestnega zemljišča, kot se zavzema revizija. Upoštevanje je širši pojem od vrnitve in zajema tudi tak način upoštevanja, kot sta ga uporabili obe sodišči, ko sta za vrednost prejetih nadomestnih zemljišč sorazmerno zmanjšali višino solastnih deležev na podržavljenih nepremičninah, ki jih je treba vrniti predlagateljem in upravičencema. Tako bodo dobili ustrezno manjše solastne deleže, kot so jim bili dejansko podržavljeni, zato pa bodo obdržali nadomestna zemljišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - soposest
V izpodbijanem sklepu ni dejanske podlage za presojo, ki jo terja zahteva za varstvo zakonitosti, to je presojo, da je bilo zadnje (!) posestno stanje pred motilnim dejanjem takšno, da sta tožnik in toženka tedaj (!) imela soposest spornega stanovanja - kar bi dajalo tožniku le zahtevek za ponovno vzpostavitev njegove in toženkine soposesti stanovanja in prepoved toženki, da v bodoče ne sme ponovno poseči v to soposest.
Opredelitev sodišča druge stopnje, da je pred motilnim dejanjem z dne 20.3.1999 tožnik imel na spornem stanovanju najmanj soposest s prodajalcem stanovanja, ne more narekovati drugačne presoje. Z upoštevanjem dejstva, da je prodajalec stanovanja dne 19.3.1999 umrl (to je bilo ves čas postopka med pravdnima strankama nesporno), na podlagi dejstev, ki jih je štelo kot ugotovljena sodišče druge stopnje, namreč ni mogoče govoriti, da bi bil na dan motilnega dejanja 20.3.1999 tožnik - kot edini še živi izmed dveh ugotovljenih prejšnjih soposestnikov stanovanja - samo soposestnik in ne posestnik spornega stanovanja.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo
Pravna instituta kazenske in civilne odgovornosti sta tako različna, da obstoj obsodilne kazenske sodbe ni razlog, da pravdno sodišče ne bi moglo ugotavljati sokrivde drugih udeležencev škodnega dogodka in tudi vseh ostalih drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo vseh udeležencev.
Revizijsko sodišče se pridružuje materialnopravni presoji sodišča druge stopnje o deležu krivde obeh udeležencev obravnavane prometne nesreče, saj gre pri ravnanju zavarovanke tožene stranke kljub obstoju kazenske sodbe in ugotovljeni kršitvi cestnoprometnih predpisov predvsem za njeno zmotno oceno o položaju njenega ustavljenega vozila, pri tožniku pa je ob popolni odsotnosti kakršnegakoli reagiranja, s katerim bi v vsakem primeru brez težav ali ustavil ali obvozil vozilo, res glavni razlog za nastalo trčenje.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje dveh vozil - obojestranska krivda
Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določila o srečevanju, ki so predpisana v 56. členu Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 4/81), ki je tedaj veljal, ter drugega odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem ob obojestranski krivdi za prometno nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo krivde. Ker je tožnik vozil hitreje od zavarovanca tožene stranke, ker je imel širše vozilo in ker je bil bolj oddaljen od svojega desnega roba cestišča, je pravilna odločitev, da je vsaj v pretežni meri kriv za nesrečo, torej vsaj do 70 odstotkov, kakor je razsodilo sodišče druge stopnje.
ZNP člen 70, 78.URS člen 15, 15/3, 19, 19/2, 51, 51/3.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pravica do osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje - povrnitev stroškov pridržalnega postopka
Revizijsko sodišče ugotavlja, da pridržanec zaradi nekritičnosti do svoje bolezni ni bil sposoben oblikovati pravno relevantne izjave o zdravljenju. Zato njegovega upiranja pridržanju v bolnici ni mogoče obravnavati kot pravno upoštevnega uveljavljanja pravice do prostovoljnega zdravljenja.
Glede na njegovo zdravstveno in duševno stanje v času sprejema v bolnico sta le prisilna hospitalizacija in z njo povezano redno zdravljenje zagotavljala možnost izboljšanja in s tem tudi zmanjšanja ogroženosti njegovega življenja. S tem nujno potrebnim ukrepom je bila po presoji revizijskega sodišča tudi ustrezno varovana njegova pravica do zdravstvenega varstva, ki je v njegovem primeru pretehtala pravico do osebne svobode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvi, da je tožnik brat, toženec pa razvezani zakonec A. S., ki opravlja sodniško funkcijo pri sodišču, pri katerem je bila tožba vložena, predstavljata tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - privolitev tožene stranke
Tožena stranka niti v odgovoru na tožbo, v katerem se je spustila v obravnavanje glavne stvari niti v nobeni vlogi, ki je bila vložena med postopkom, ki se je zaključil na prvi stopnji s sodbo z dne 26.11.1997 (tedaj več kot šest let po vročeni tožbi in vloženem odgovoru na tožbo), ni izpodbijala pristojnosti slovenskega sodišča. To je storila šele v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ki je bila vložena dne 27.1.1998.
Šteti je, da je tožena stranka privolila, da v obravnavani zadevi odloča slovensko sodišče, zato izpodbijani sklep ni v skladu z 49. in 50. členom ZUKZ.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZPP (1977) člen 400, 400/1.
dovoljenost revizije - sklep o pristojnosti
Končanje postopka pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o tem, ali je v zadevi pristojno odločati okrajno ali okrožno sodišče, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
ZOR člen 940, 941. ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZTVCP člen 195. ZVCP člen 131, 131/1, 133, 165. Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ADRIATIC O-91.
povrnitev škode - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem motornega vozila - zavarovanje traktorjev - škoda, povzročena v cestnem prometu - javne površine - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin
Zato, da tako imenovano zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, morata biti izpolnjena dva pogoja: storjena mora biti z motornim vozilom in mora biti povzročena v zvezi s prevozom na javnih površinah.
Zavarovanje traktorja sta v času škodnega dogodka (v letu 1993)
posebej urejala Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Ur.l. SFRJ, št. 50/88) in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Ur.l. SRS, št. 5/82) do 1/91), ki je v prvem odstavku 131. in 133. člena predpisoval evidenco in izdajo prometnega dovoljenja za traktorje, kadar so v cestnem prometu, v 165. členu pa je zahteval zavarovanje proti odgovornosti zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na ZTSPOZ. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO torej zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu in ne tudi tedaj, ko upravlja delovne stroje v poljedelstvu na nejavnih površinah (na njivi).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Iz predloga tožeče stranke celo izhaja, da predlaga delegacijo zato, ker želi, da bi postopek, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, tekel počasneje, oziroma le tako hitro kot pravdna zadeva, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju. Taka želja pa je v nasprotju s temeljnim namenom delegacije pristojnosti.
Posplošeno sklicevanje tožene stranke na "slab ekonomski položaj" njenega upnika, ne more predstavljati "tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZOR člen 454. ZGD člen 183, 232, 233, 233/1. ZTVP člen 137. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 5, 6, 7.ZNVP člen 3.
prodaja delnic - imenske delnice - prenos delnic v nematerializirani obliki - pridobitev korporacijskih pravic - vpis v delničarsko knjigo
Tožnik ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev, da je postal na podlagi kupoprodajne pogodbe oziroma indosamenta lastnik imenskih delnic, če ne dokaže, da je vpisan v knjigo delničarjev oziroma da je prišlo do prenosa pravic iz vrednostnega papirja s preknjižbo c centralnem registru Klirinško-depotne družbe, kadar so delnice izdane v nematerializirani obliki.