določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine, na območju katere ima sedež stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej pravdni zadevi, ne spada med razloge ekonomičnosti postopka. Po presoji vrhovnega sodišča tega dejstva ni mogoče uvrstiti niti v sklop drugih tehtnih razlogov.
ZOR člen 18, 18/1, 100, 142, 142/2, 142/3, 902, 902/3, 906, 906/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1.
zavarovanje živali - zavarovalna polica - adhezijska pogodba - splošni pogoji pogodbe - objava splošnih zavarovalnih pogojev - seznanitev z vsebino splošnih pogojev - zavarovalnina - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in listinami
Splošni zavarovalni pogoji morajo biti objavljeni, pogodbeno stranko pa zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Toda, če se v takšnih primerih izkaže, da je zavarovalnica splošne pogoje natisnila in poskrbela, da so njihova besedila dostopna sklenitelju zavarovanja (da mu jih na njegovo zahtevo izroči zavarovalni zastopnik ali mu jih pošljeta ali zavarovalnica ipd.); da je tako imel možnost seznaniti se z njimi (bodisi s samim besedilom bodisi s pojasnili zavarovalnega zastopnika); da je šlo za poslovno (zavarovalno) razmerje med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico (ali drugo zavarovalnico) za enako zavarovanje in ob enakih pogojih, ki je nastajalo že prej ali bilo obnavljano - gre za domnevano molčeče poznavanje Splošnih pogojev (tretji odstavek 142. člena ZOR). Ob tem je namreč treba tudi upoštevati, da mora tudi sklenitelj zavarovanja ravnati ob sklepanju zavarovalnih pogodb skrbno kot dober gospodar (prvi odstavek 18.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne -bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda
Glede vsake oblike škode je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovljena samostojna dejanska podlaga in odmerjena denarna odškodnina in glede vsake izmed njih revizija terja preskus uporabe materialnega prava. Preskus, ali odločitev pomeni ustrezno uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina, je treba opraviti tudi z izhodišča celotne prisojene odškodnine - in to zlasti zato, ker je nekatere oblike nepremoženjske škode pogosto težko razmejiti (tako na primer oš-kodovančevo prizadetost zaradi bodočih telesnih bolečin in njegove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, enako tudi duševne bolečine zaradi skaženosti in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
ZPPSL člen 112, 113, 114, 114/2. ZPPSL-A člen 34, 34/1.
posledice začetka stečajnega postopka - tek zamudnih obresti
Od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonite zamudne obresti od vseh terjatev iz 112. člena ZPPSL, če se je postopek stečaja začel pred uveljavitvijo ZPPSL-A.
ZKP člen 202, 202/2, 205, 205/2, 420, 420/1-3, 420/2.
pripor - podaljšanje pripora - obvestilo o predlogu za podaljšanje pripora - sklep o podaljšanju pripora - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če obdolženec in njegova zagovornica nista bila v skladu z 2.odst. 205.čl. ZKP tri dni pred iztekom enomesečnega pripora seznanjena s predlogom za podaljšanje pripora oziroma se zaradi tega o predlogu nista mogla izjaviti, gre za kršitev, ki jo je v skladu s 3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP mogoče upoštevati le, če je vplivala na zakonitost sodne odločbe. Zato mora biti v zahtevi za varstvo zakonitosti opredeljena vzročna zveza med kršitvijo in zakonitostjo odločbe.
Če je sklep o podaljšanju pripora izdan v času, ko je sklep o uvedbi preiskave že pravnomočen, ni potrebno, da vsebuje opis kaznivega dejanja, v zvezi s katerim se pripor podaljšuje. Po uvedbi kazenske preiskave namreč ni mogoče trditi, da obdolženec ne ve, katerega dejanja je obdolžen.
pripor - sklep višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o priporu - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP, če se sklep pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem obstoja pripornega razloga sklicuje na ustrezne razloge izpodbijanega sklepa.
začetek teka zamudnih obresti - dokazno breme - dolžniška zamuda - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izpolnitev obveznosti
Če zavarovalnica ne izplača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene zavarovalnine v 14 dneh od prejema obvestila o nastanku zavarovalnega primera oziroma dneva ugotovitve obstoja in zneska nastale obveznosti, pride v dolžniško zamudo.
Dokazno breme o obstoju okoliščin, zaradi katerih naj ne bi bila v zamudi z izpolnitvijo, je na strani zavarovalnice.
industrijska lastnina - tožba na ugotovitev ničnosti patenta - nov izum - javna uporaba izuma
Zavarovanje izuma s patentom ni predpostavka za opredelitev uporabe izuma kot javne uporabe.
Za uspešnost tožbe na ugotovitev ničnosti patenta mora biti - med drugim - izpolnjen tudi pogoj, da na dan vložitve prijave izum ni bil nov. Nov pa ni bil, če je že postal dostopen javnosti s prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo.
Ničnost patenta se lahko uveljavlja tudi potem, ko je Urad za varstvo industrijske lastnine izdal odločbo iz 1. in 2. točke 73. člena ZIL.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker ugovor glede obstoja utemeljenega suma izhaja iz vložnikove ocene izvedenih dokazov, gre za vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, to pa je razlog, iz katerega po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZOR člen 103, 103/1, 103/2. ZPPSL člen 77, 77/1, 125, 125/1. ZIP člen 251a. ZTLR člen 34, 34/4.
zastavna pravica - ničnost pogodbe o prodaji zarubljenih stvari - nujno sosporništvo - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - čas izpolnitvenega dejanja
Stranke nične pogodbe so nujni sosporniki.
Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična.
Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.
Izločitvena pravica je pravica upnika, da v stečajnem postopku izločuje iz stečajne mase stvari, ki niso dolžnikov last in zato niso del njegovega premoženja.
Z izločitvenimi zahtevki se izločujejo stvari iz posesti stečajnega dolžnika, ki niso njegova last. Izločitvenih zahtevkov ni mogoče utemeljevati z obstojem pridržne pravice, ker zaradi pridržne pravice upnika ne preneha dolžnikova lastnina na pridržani stvari.
denarna odškodnina - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - povrnitev negmotne škode - vojaške vaje
Nevarna dejavnost (kot pravni standard) je takšna dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Vojaška vaja, v kateri sodelujejo oboroženi vojaki, ki drug proti drugemu uporabljajo tudi telesno silo, eden od vojakov pa je pri tem huje telesno poškodovan, je zato nevarna dejavnost.
URS člen 27.ZKP člen 200, 200/2, 207, 207/1, 420, 420/1-3, 420/2.
pripor - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo - rok za odločitev o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Čeprav v 2.odst. 205.čl. ZKP ni določeno, v kakšnem času mora višje sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, je to dolžno storiti v oseminštiridesetih urah, kot je to na primer določeno v 1.odst. 207.čl. ZKP za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po izročitvi obtožnice sodišču. Vsi razlogi, ki narekujejo hitro odločanje po 1.odst. 207.čl. ZKP, namreč še toliko bolj veljajo v fazi preiskave.
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne zatrjuje vzročne zveze med kršitvijo določb kazenskega postopka in zakonitostjo izpodbijane sodne odločbe, kršitve, čeprav je podana, ni mogoče upoštevati kot razloga iz 3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti na podlagi svoje analize in ocene dokazov sprejema drugačne sklepe, kot jih je sprejelo sodišče o obstoju odločilnih dejstev, gre za uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa navedenega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
začasna odredba - pogoji - možnost prisilne izvršitve akta - izdaja vodnogospodarskega dovoljenja
Izvršitev vodnogospodarskega dovoljenja ni tak akt, ki bi ga bilo mogoče prisilno izvršiti, je le podlaga, da stranka, v katere korist je bil izdan, izvaja upravičenja, ki so ji z aktom zagotovljena.
V primeru aktov, ko so strankam priznane kakšne pravice, ali zavrnilnih odločb, ni mogoča izvršba v upravnem postopku in ni mogoče izdati začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, s katero bi se odložila izvršitev takega akta.