Glede izpolnjevanja izobrazbenega kriterija v postopku javnega natečaja se sodišče v celoti strinja z navedbami tožeče stranke, da je razpis zahteval od kandidatov visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Razlogovanje tožene stranke, da je pri zapisu omenjenega kriterija prišlo do očitne pomote, je seveda nerelevantno. Vsak kandidat se mora in sme ob pogojih javnega natečaja zanesti na zahteve oziroma besede, zapisane v njem.
javni uslužbencec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva - rok za vložitev vloge za priznanje naziva - poseg v pridobljene pravice
Določbe 18.a člena ZZdrS-E ter Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov urejajo situacije, ki bodo nastale po uveljavitvi sprememb Zakona o zdravniški službi, medtem ko je določba 36. člena prehodne narave, ker ureja priznavanje specializacij na podlagi dela za čas pred uveljavitvijo ZZdrS-E.
Uporaba določbe 36. člena ZZdrS-E ne pomeni posega v pridobljene pravice. Legitimna pravica zakonodajalca namreč je, da pravna razmerja, ki jih na novo uvede z zakonom, tudi uredi za nazaj in pri tem uveljavljanje pravic veže na določen rok po sprejetju zakona.
ZJU člen 60, 60/1, 60/4, 61a, 64, 64/1. ZUP člen 4, 35, 76, 76/9, 237, 237/2, 237/2-6.
javni natečaj - položaj generalnega direktorja - pristojnost posebne natečajne komisije - sestava posebne natečajne komisije - kršitev pravil postopka - izločitveni razlog - diskriminacija
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZJU posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona ugotavlja in odloča o tem, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Skladno s pravno naravo odločanja se po prvem odstavku 60. člena ZJU za postopek javnega natečaja določbe ZUP o ustni obravnavi ne uporabljajo, sodno varstvo pa je neizbranemu kandidatu zagotovljeno le v obsegu, ki je določen v tem zakonu.
Dejstvo, da je v prvem postopku tožena stranka v enaki sestavi in na podlagi enakih vprašanj tožnika v tem elementu ocenila pozitivno, je po presoji sodišča nerelevantno. Razgovor s tožnikom je bil v ponovnem postopku javnega natečaja v celoti ponovno opravljen, zato stališče, da bi komisija morala odgovore ocenjevati z upoštevanjem odgovorov tožnika na prvem razgovoru oziroma s poznavanjem znanja, ki ga je tožnik izkazal v prvem razgovoru, ni utemeljeno. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren, še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran. Po ustaljeni sodni praksi je diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe
Če kandidat uveljavlja delovne izkušnje z eno stopnjo nižjo izobrazbo, je treba razlagati, da mora tovrstne delovne izkušnje pridobiti na delovnih mestih kot javni uslužbenec. Gre za izjemo od zahtevanih delovnih izkušenj v isti stopnji izobrazbe. Zato je dovoljeno, da kandidat, ki kandidira na zasedbo prostega delovnega mesta v javni upravi oziroma javnem sektorju, uveljavlja delovne izkušnje, ki jih je pridobil na delovnem mestu, za katero se zahteva ena stopnja nižja izobrazba, če so te delovne izkušnje pridobljene v okviru dela v javni upravi oziroma javnem sektorju, torej na delovnem mestu kot javni uslužbenec.
ZJU člen 158, 158/4. ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/3, 48/4.
razrešitev in imenovanje v naziv - sklep o premestitvi - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Pri razrešitvi in imenovanju v naziv, ki je po določbah četrtega odstavka 158. člena ZJU posledica premestitve, je odločitev v upravnem sporu odvisna od vprašanja zakonitosti sklepa o premestitvi, o katerem že teče postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 47. člena ter tretjim in četrtim odstavkom 48. člena ZUS-1 moralo postopek odločanja o tožbi prekiniti do pravnomočne odločitve Delovnega in socialnega sodišča.
imenovanje v naziv - premestitev na delovno mesto nižjega kariernega razreda - soglasje k premestitvi
V zadevi ni sporno, da je bila tožniku ponujena premestitev na delovno mesto svetovalca (omenjeni naziv je naziv prvega nižjega kariernega razreda glede na naziv višjega svetovalca - drugi odstavek 85. člena ZJU) in da je tožnik to premestitev z dnem 28. 3. 2013 sprejel. Kot poudarja pritožbeni organ, tožnik pa tega ne izpodbija, je bil namreč o tem sklenjen dodatek št. 5 k pogodbi o zaposlitvi.
Ali tožnik dejansko opravlja dela, ki so v skladu z opisom delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, ni predmet tega upravnega spora.
načelnik upravne enote - javni natečaj - izpolnjevanje natečajnih pogojev - diskrecijska pravica - polje proste presoje
V zadevah, kjer gre za odločanje o izbiri najboljših ponudnikov na podlagi javnega razpisa za opravljanje določenega dela, sodišče, glede na že uveljavljeno upravno-sodno prakso opravlja strogo presojo izpodbijanega akta z vidika spoštovanja procesnih in materialnih pravnih pravil, medtem ko je sodišče v presoji izpolnjevanja dejanskih (razpisnih) pogojev s strani kandidatov strogo le v tistem delu, v katerem razpisani pogoji izhajajo iz zakona ali splošno sprejetih standardov in so objektivizirani. Presoja zakonitosti izbire glede drugih pogojev oziroma kriterijev, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega mesta, pa je zadržana. Splošno sprejeti standardi v konkretnem primeru so Standardi, ki jih je na podlagi prvega odstavka 178. člena ZJU sprejel uradniški svet. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšnem aktu le, če je odločitev tožene stranke nerazumna. Tožena stranka mora namreč imeti določeno polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje na najvišje strokovno politične funkcije.
javni uslužbenec - imenovanje na položaj načelnika upravne enote - pogoji za imenovanje - strokovna usposobljenost - primernost kandidata
Zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema mora imeti tožena stranka, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje, široko polje proste presoje.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - imenovanje na položaj generalnega direktorja - pravni interes
V obravnavanem primeru je predmet upravnega spora pravilnost in zakonitost sklepa Posebne natečajne komisije, s katerim je ugotovila, da tožnik, glede na njegovo strokovno usposobljenost, ni primeren za položaj generalnega direktorja. Izpodbijani sklep, izdan na podlagi 64. člena ZJU v postopku predmetnega javnega natečaja objavljenega 2. 4. 2012, ki pa je bil ponovljen z javnim natečajem, objavljenim 1. 10. 2012, ne posega v tožnikove pravice.
ZSPJS člen 7. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 4/2, 6. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 7.
dodatek za povečan obseg dela - pravna podlaga za določitev dela plače za delovno uspešnost - izredna pravna sredstva
Odprava pravnomočnega sklepa v izpodbijanem sklepu ne temelji na izrednem pravnem sredstvu, iz razlogov pa ne izhajajo okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo uporabo. Veljavnost pravnomočnega posamičnega akta ne preneha z razveljavitvijo abstraktnega pravnega akta, na katerem temelji. V določbah ZSPJS in Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) sodišče ne najde pravne podlage za odpravo sklepa, izdanega na podlagi razveljavljene Uredbe o delovni uspešnosti iz leta 2006.
Z odpravo izpodbijanega sklepa se sodišče ne opredeljuje do vprašanja upravičenosti tožnika do mesečnega dodatka za povečan obseg dela po začetku uporabe Uredbe/08. Navedena uredba se je začela uporabljati z dnem obračuna plač na podlagi ZSPJS (7. člen), skladno s 7. členom Uredbe/06 pa se dodatki za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno obremenjenost v višini, določeni s to uredbo, izplačujejo do začetka izplačevanja plač javnim uslužbencem v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
javni uslužbenec - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - obrazložitev odločbe - avtonomija univerze
Člani senata univerze, ki volijo v nazive visokošolskih učiteljev, z glasovanjem uresničujejo avtonomijo univerze. Predpisi jih ne zavezujejo, da svoj glas obrazložijo, saj bi bila takšna zahteva v nasprotju z načelom svobode volitev.
ZUP člen 214. ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4, 20.
javni uslužbenec - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v višji naziv - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev odločbe
Tožnica je svoj predlog za napredovanje v naziv ''samostojni svetovalec'' vložila 2. 11. 2012 zaradi preveritve izpolnjevanja pogojev za napredovanje v naziv v letu 2012 in ne v letu 2013, kot je toženka tožničin predlog za napredovanje v naziv obravnavala in posledično ob uporabi določbe 162. člena ZUJF njen predlog zavrnila. S tako obravnavo in odločitvijo pa je toženka zmotno ugotovila dejansko stanje, napačno uporabila materialno pravo, posledično zato kršila tudi pravila postopka glede na podane razloge za sprejeto odločitev, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in jo je sodišče moralo odpraviti.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.
V danem primeru je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ker tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe in je bistveno kršila pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 16, 16/1.
muzejski svetnik - pridobitev naziva muzejski svetnik - načelo zaslišanja stranke
Pred izdajo odločbe, s katero je zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev naziva muzejski svetnik, bi toženka tožniku morala dati možnost, da se izreče o tem, da naj bi mu za posamezni kriterij ne pripadalo dovolj točk.
ZJU člen 6, 6-15, 62, 62/1, 63, 63/2, 89. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih člen 22.
javni uslužbenec - javni natečaj - izpodbijanje sklepa o neizbiri - izbirni postopek - preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata - osebnostne lastnosti kandidata
Iz poročila o izvedbi razgovorov prijavljenih kandidatov, ki mu tožnik ne ugovarja, jasno izhaja, da je komisija v razgovoru s kandidati, v skladu z merili, ugotavljala tudi osebnostne lastnosti kandidatov. Na podlagi prijavne dokumentacije in razgovorov je predlagala, da se kot najustreznejši kandidat izbere B.B., zato so tožbeni ugovori neutemeljeni, saj zgolj dejstvo, da merila in metode komisije niso bili objavljeni, ne zadošča za dvom v pravilnost in zakonitost izbirnega postopka.
imenovanje na položaj - imenovanje načelnika upravne enote - razveljavitev odločbe o imenovanju - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - stvarna pristojnost za razveljavitev - predlagatelj razveljavitve
Določba 74. člena ZJU je pravna podlaga tudi za razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj, kot je bilo to v predmetni zadevi, ne le za razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv in pogodbe o zaposlitvi.
Minister je pristojen, da izbere in imenuje načelnika upravne enote, kar glede na 76. člen ZJU pomeni, da lahko tudi predlaga razveljavitev odločbe o njegovem imenovanju na položaj. Tožbeni ugovor, da imata zgolj kandidata, ki sta se prijavila na javni natečaj, možnost začeti takšen postopek, nima pravne podlage, ker 65. člen ZJU v prvem odstavku dopušča to možnost neizbranemu kandidatu v postopku, ki je bil sicer zakonsko pravilno izveden, za kar pa ne gre v spornem primeru, saj kandidatoma sploh ni bila dana možnost udeležbe v postopku izbire.
javni uslužbenec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
ZUP člen 214. ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/3.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale zavrnitev tožničinega predloga, saj ni navedla dokazov za oceno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev opravljanja strokovnega izpita. Zato se odločba ne da preizkusiti in je nezakonita.
ZUP člen 214. ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/3.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale zavrnitev tožničinega predloga oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti za oprostitev opravljanja strokovnega izpita. Brez navedbe za odločitev pomembnih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijani odločbi.