ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZZDej člen 53b, 53b-2.
zdravstveni delavec - soglasje za delo po podjemni pogodbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Po vsebini v tem primeru ne gre za upravno odločanje, temveč za soglasje delodajalca, ki je javni zavod. Gre namreč za soglasje za delo po podjemni pogodbi, ki nima značilnosti upravnega akta v smislu določb 2. člena ZUS-1.
javni uslužbenec - javni natečaj - uvrstitev v izbirni postopek - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovna doba
Za pridobitev delovnih izkušenj ni bistveno, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno, saj je mogoče delovne izkušnje pridobiti tudi, če se je delo opravljalo na drug način in ne v obliki delovnega razmerja.
javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - primernost kandidata - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Odprava izpodbijanega sklepa (kar tožnik s tožbo uveljavlja) ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil (ponovljen) javni natečaj za predmetni položaj očitno že zaključen ter je položaj, za katerega je tožnik kandidiral, (že) zaseden. Izpodbijana tožba je namreč namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in da se zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta. Tako v obravnavanem primeru izpodbijana tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitila pravice in pravne interese tožnika.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v naziv
Toženka je izpodbijano odločbo izdala iz razloga premestitve na drugo delovno mesto. Ker se je za to zdaj izkazalo, da ni bila zakonita, je posledično tudi odločitev, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, nezakonita.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
Zakonodajalec je samo za primer iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU določil možnost, da sodišče sklep o izbiri razveljavi, da naloži pristojnemu organu razveljavitev akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi in ponovitev izbirnega postopka. Sodišče pa ne more sprejeti takšne odločitve v primeru, če tožnica uveljavlja kršitev iz 2. oziroma 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. To pomeni, da tožnica ne more uveljavljati odprave sklepa o neizbiri v smislu prve alinee prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ker si ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ampak bi lahko v mejah tega člena, glede na konkretne okoliščine primera, na podlagi pravnega sredstva uveljavljala le ugotovitev, da ji je bila z izpodbijanim aktom kršena določena človekova pravica. Ker tožnica ni podala ugotovitvenega zahtevka in tudi ne uveljavlja tega, da je bila izbrana kandidatka, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, oziroma da kandidatka po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegla najboljšega rezultata, je prenehala tožničina pravovarstvena potreba za upravni spor.
službeno stanovanje - dodelitev službenega stanovanja - prijava na razpis - ničnost odločbe - brez zahteve stranke izdan upravni akt
Ker je v konkretnem primeru prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom odločil o stvari (dodelitvi službenega enosobnega stanovanja s kabinetom) na podlagi razpisa, ne da bi tožnik podal prijavo na razpis za navedeno stanovanje, v kar tožnik tudi ni pozneje izrecno ali molče s konkludentnimi dejanji nikoli privolil, temveč je temu ves čas izrecno nedvoumno nasprotoval, gre v obravnavanem primeru za kršitev pravil procesnega prava, ki ima za pravno posledico ničnost izpodbijanega sklepa.
policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Tožnik ugotovitve toženke, da je v obdobju od 1. 5. 2011 do 27. 9. 2011 s pomočjo službenega računalnika večkrat neupravičeno obdeloval (vpogledoval) osebne podatke iz obstoječih evidenc, vse v nasprotju z nameni, zaradi katerih so bili zbrani in tako ravnal v nasprotju z določbo 8., 9. in 16. člena ZVOP-1, v povezavi z 58. členom ZPol, v tožbi zavrača zgolj z ugovorom, da postopek, ki je bil sprožen zoper njega pri informacijskem pooblaščencu, še ni pravnomočno zaključen. Ker ZPol za izrek ukrepa iz 72. člena ZPol ne določa pogoja, da mora biti kršitev ZVOP-1 ugotovljena s pravnomočno odločbo informacijskega pooblaščenca, tožnik zgolj s tem ugovorom ne more izpodbiti ugotovitve toženke, da je ravnal v nasprotju z določbami ZVOP-1.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - napredovanje v višji naziv - inšpektor I.
Tožnik odločbe o imenovanju v naziv „inšpektor II“ ni imel, zaradi česar je bila tudi odločba v imenovanju v naziv „inšpektor I“ razveljavljena. Če pa tožnik v naziv ni bil imenovan na način, kot to zahteva ZJU, je bil zato z izpodbijano odločbo pravilno imenovan v naziv „inšpektor II“.
ZJU 79, 79/1, 79/3, 84. ZDR člen 73. ZUTD člen 190.
imenovanje v naziv - prevzeti delavec - pogoji za zasedbo delovnega mesta - izpolnjevanje pogojev
Tožnik dejstvu, da bi bilo imenovanje v naziv tretje stopnje-podsekretar v nasprotju z izvrševanjem javnih nalog vodenja in odločanja v upravnih postopkih na drugi stopnji ne oporeka, niti ne oporeka temu, da bi bilo imenovanje v sporni naziv v nasprotju z Uredbo o notranji organizaciji delovnih mest in nazivih javne uprave in pravosodnih organih in Kolektivno pogodbo. Ker sporna odločitev nadalje temelji tudi na ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje tudi druge pogoje za zasedbo uradniškega delovnega mesta, torej so bile spoštovane zahteve iz 84. člen povezavi z 79. členom ZJU, je izpodbijana odločba izdana utemeljeno.
Upravno sodišče se do pravilnosti in zakonitosti sklenitve sporazuma, sklenjenega na temelju 73. člena ZDR, ne more opredeliti, prav tako predmet sodnega varstva v upravnem sporu ne morejo biti ugovori, ki se nanašajo na samo vsebino sporazuma oziroma zakonitost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, ker je za presojo teh ugovorov pristojno Delovno in socialno sodišče, pa tudi sicer gre za vprašanja, ki niso predmet urejanja v izpodbijanem sklepu.
javni uslužbenec - višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - javni natečaj - izbirni postopek
Po 122. členu Ustave RS je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zahteva po javnem natečaju ima namen zagotoviti izbiro najbolje usposobljenih kandidatov, ki bodo lahko največ prispevali k učinkovitemu in uspešnemu delu organa, vsebuje pa tudi zahtevo po pravnem sredstvu. V obravnavanem primeru je bila imenovana posebna komisija, ki je v izbirnem postopku ugotovila strokovno usposobljenost kandidatov in tiste, ki so izpolnili vnaprej predpisane pogoje, predlagala generalnemu direktorju Policije za zasedbo delovnega mesta „višji kriminalistični inšpektor preiskovalec“. Pri tem gre za specifično situacijo, saj je bilo z javno objavo razpisanih več uradniških delovnih mest, ki po številu niso bila omejena. To pomeni, da bi bilo lahko izbranih tudi več kandidatov, kot jih je bilo, če bi ti v postopku, ki je bil vnaprej dovolj natančno določen, dosegli zadostno število točk. Ker v tem primeru tožnica zadostnega števila točk ni dosegla, kar niti ni sporno, ne more z uspehom izpodbijati izbire drugih (desetih) kandidatov.
Tožnica se ni uvrstila v izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor, ker ni pridobila 5 let ustreznih delovnih izkušenj po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.
javni uslužbenec - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - prevedba plače - stvarna pristojnost
Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS je odločila o predlogu tožnice za razveljavitev aktov, s katerimi je bila prevedena osnovna plača oziroma je bilo odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači tožnice. Plača pa je po določbi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pravica oziroma obveznost iz delovnega razmerja, o kateri je po zakonu pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
Tožena stranka je v izreku odločbe ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za navedeni položaj, ni pa zanj primeren glede na svojo strokovno usposobljenost. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je odločitev tožene stranke nerazumna. Natečajna komisija je ugotovila objektivne kriterije, na podlagi standardov, med njimi tudi izkušnje in menedžerske sposobnosti tožnika. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja kakršnakoli nepravilnost pri uporabi standardov. Po mnenju sodišča je sklop -izkušnje in menedžerske sposobnosti- v sklepu dovolj pojasnjen in prepričljiv. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima sestavin iz 214. člena ZUP.
javni uslužbenec - razveljavitev sklepa o imenovanju v naziv - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - znanje višje ravni italijanskega jezika
Tako v javnem natečaju kot v sistemizaciji delovnih mest je bil za zasedbo predmetnega delovnega mesta določen tudi pogoj znanja višje ravni italijanskega jezika. Po presoji sodišča pa tožnica izpolnjenosti naknadnega pogoja ob prijavi ni izkazala.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv
V obravnavanem primeru gre za situacijo imenovanja tožnika v uradniški naziv iste stopnje zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen, z upoštevanjem sistemizacije konkretnega delovnega mesta. Sodišče je ob vpogledu v spise ugotovilo, da je po sistemizaciji na Policijski postaji na delovnem mestu višji policist – vodja policijskega okoliša možno v uradniškem nazivu X. stopnje imeti le naziv višji policist I, drugačen naziv pa na tem delovnem mestu po sistemizaciji v uradniškem nazivu X. stopnje sploh ni mogoč. Zaradi posledice premestitve tako prvostopenjski organ ni imel druge možnosti, kot da tožnika preimenuje v uradniški naziv višji policist I, saj bi sicer ravnal v nasprotju s sistemizacijo delovnih mest. Oba naziva, tako prejšnji kot sedanji, pa sta enake stopnje.
javni uslužbenec - imenovanje na položaj generalnega direktorja - javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - kršitev prepovedi diskriminacije - trditveno in dokazno breme
V upravnosodni praksi se je izoblikovalo stališče, da mora biti sodna presoja zakonitosti izbire zadržana glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja mesta javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran, niti da je odločitev tožene stranke nerazumna. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin je namreč podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Kadar diskriminirana oseba zahteva, da se v upravnem ali sodnem postopku ugotovi kršitev, in navaja dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora kršitelj dokazati, da ni kršil te prepovedi v smislu 22. člena ZUNEO. Tožnikove tožbene navedbe pa ne upravičujejo domneve, da je bila z dejanji Posebne natečajne komisije kršena prepoved diskriminacije. Zato v obravnavanem primeru dokazno breme nasprotnega tudi ni prešlo na zatrjevanega kršitelja tožnikovih ustavnih pravic.
ZOFVI člen 92, 94, 105, 105/2, 146. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2.
šolstvo - učitelj - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - zahtevana izobrazba - razlaga prehodne določbe 146. člena ZOFVI
Za tožnico, ki ob uveljavitvi ZOFVI ni bila v delovnem razmerju v izobraževalni dejavnosti, čeprav je tedaj kot brezposelna oseba opravljala dela na tem področju in se je kasneje kot učiteljica zaposlila na drugi osnovni šoli za opravljanje drugega dela, zaščita po 146. členu ZOFVI ne velja.
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
ZVis člen 57. Statut Univerze v Mariboru člen 190, 198.
javni uslužbenec - visokošolski učitelji - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev v naziv - zavrnitev soglasja senata univerze - obrazložitev odločitve
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen.