ZJU člen 60, 64. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - izpolnjevanje natečajnih pogojev - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru določbe ZUP niso bile ustrezno upoštevane. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je natečajna komisija tožnika ocenila z oceno „neustrezno“ v drugem sklopu standardov: znanje, in sicer glede „strokovne uveljavljenosti na področju“. Sodišče zato ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. V odgovoru na tožbo je tožena stranka sicer pojasnjevala svojo odločitev, vendar to ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopenjskega organa.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.
napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje - zahtevana izobrazba - spregled pogoja izobrazbe
Boniteta iz 146. člena ZOFVI velja le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali delo na delovnem mestu, za katero po ZOFVI niso več izpolnjevali predpisanih pogojev in so ta dela opravljali neprekinjeno. Ker se je v obravnavanem primeru tožnica zaposlila v Osnovni šoli C. po uveljaviti določbe 146. člena ZOFVI, to pomeni, da so zanjo ob tej zaposlitvi veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar posledično pomeni, da prehodna določba 146. člena zanjo ne more veljati.
ZOFVI člen 8, 28, 34, 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 1.
javni vzgojno-izobraževalni zavod - občinski zavod - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive
Minister za šolstvo in šport po ZOFVI in po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive odloča le o napredovanju strokovnih delavcev, ki so v delovnem razmerju pri izvajalcih javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov in so kot taki vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v skladu z 34. členom ZOFVI.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive člen 4.
javni uslužbenci - strokovni sodelavec na področju socialnega varstva - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit
V 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, predlogu za napredovanje ni mogoče ugoditi.
Zaradi dokazne moči sklepa Posebne natečajne komisije je zmotna trditev tožnika, da lahko tožena stranka samostojno ugotavlja, ali predlagani kandidat izpolnjuje razpisane pogoje. Je pa dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar na način ter po postopku, ki ga za to predvideva zakon.
V smislu 13. točke 6. člena ZJU se lahko upošteva tudi dopolnilno delo, največ 8 ur tedensko, a le v primeru, če se te delovne izkušnje upoštevajo zgolj petinsko, ker tudi zakon (ZDR) omejuje takšno dopolnilno delo na 8 ur tedensko.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - preimenovanje uradniškega naziva - premestitev
Z imenovanjem v naziv, ki je posledica premestitve, pa se tudi sicer tožnikov pravni položaj ne bo poslabšal, saj se njegove pravice in obveznosti z drugačnim poimenovanjem naziva enake stopnje in enakega plačnega razreda ne spreminjajo.
javni uslužbenec - javni natečaj - položaj generalnega direktorja direktorata - sklep o izpolnjevanju natečajnih pogojev in primernosti za položaj - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep, ki je zanjo ugoden, saj je v njem ugotovljeno, da izpolnjuje natečajne pogoje ter da je primerna za položaj generalnega direktorja direktorata. Iz tožbi priloženega gradiva je očitno razvidno, da izpodbijani upravni akt v pravni položaj tožnice ne posega, zato je bilo treba tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
ZEKom člen 116, 116/4, 116/4-6. ZJA člen 20, 20/3. ZUP člen 214, 214/1.
razrešitev direktorja javne agencije - kršitev določb ZEKom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov - odgovornost direktorja za zakonito delovanje javne agencije - dan razrešitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ob upoštevanju, da je direktor javne agencije tisti, ki je dolžan zagotoviti, da ta posluje v skladu z zakonom (3. odstavek 20. člena ZJA), je po presoji sodišča tožnik s tem, ko ni zagotovil objave predmetnega javnega poziva na spletnih straneh Agencije, kršil določbo 2. alineje 2. odstavka 13. člena Statuta v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 121. člena ZEKom, zato je podan razlog iz 6. točke 4. odstavka 116. člena ZEKom za njegovo razrešitev s položaja direktorja Agencije.
Glede neobrazložitve datuma razrešitve ima tožnik prav, ko zatrjuje, da bi moralo bili obrazloženo, zakaj je tožena stranka kot datum razrešitve navedla 13. 5. 2010, saj je to del izreka odločbe. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka, ob upoštevanju, da je to datum izdaje izpodbijane odločbe in da je bila odločba tega dne tožniku tudi vročena, ni take narave, da bi onemogočala sodni preizkus odločbe in kot taka vplivala na njeno zakonitost (bistvena kršitev določb postopka).
javni uslužbenec - strokovno tehnični delavec - prevedba v naziv - razveljavitev odločbe
V obravnavanem primeru je Komisija razveljavila odločbo o prevedbi tožnika, ki je dne 28. 6. 2003 zasedal strokovno tehnično delovno mesto višji strokovni sodelavec I-arhivist za arhivsko gradivo, ker do prevedbe v uradniški naziv, kot delavec zaposlen na strokovno tehničnem delovnem mestu, ni bil upravičen.
ZPP člen 17, 19. ZJU člen 1, 22, 22/3, 24, 24/1, 24/5. ZObr člen 98, 100a.
stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - prerazporeditev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - začasna razporeditev vojaka
Po določilu 3. odstavka 22. člena ZJU so lahko posamezna vprašanja za pripadnike Slovenske vojske z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. ZObr v določilu 100. a člena na specifičen način ureja postopek uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh pravnih sredstvih je pristojen minister, ki mora odločiti s pisnim aktom, ki mora imeti obrazložitev in pravni pouk. Ker zakonodajalec uporablja pojem pisni akt in ne upravna odločba, v predmetni zadevi ni pristojno upravno sodišče. Tudi specialno določilo, ki se nanaša na primer, ki ga uveljavlja v tožbi, ne določa, da se o začasni razporeditvi na drugo delo odloča z upravno odločbo. Določilo 98. člena ZObr namreč pravi, da se o začasni razporeditvi odloča z akti poveljevanja. Akti poveljevanja pa niso upravne odločbe.
javni uslužbenec -imenovanje v naziv - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - pravna podlaga za imenovanje v naziv
Določba 3. odstavka 84. člena ZJU ne more biti sama po sebi razlog za pridobitev naziva, prav tako ne morejo predstavljati pravne podlage za imenovanje v naziv ugotovitve inšpekcijskih organov, kakor tudi ne morebitna sprememba sistemizacije.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4. ZJU člen 75, 75/1, 76, 76/1.
obrazložitev odločbe - pravna podlaga odločbe - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev upravne odločbe - učinek pravnomočnosti - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - sankcija v primeru nezakonitosti po ZJU
Tožena stranka je kot pravno podlago razveljavitve sporne odločbe navedla določbo 1. odstavka 76. člena ZJU. Ta določba vsebuje pooblastilo toženi stranki, da lahko o razveljavitvi odloči tudi na lastno pobudo, ne vsebuje pa pravne podlage za samo razveljavitev (pravnomočne) odločbe. Ker je torej tožena stranka sporno odločbo z izpodbijanim sklepom razveljavila, ne da bi za to navedla pravno podlago, je treba po presoji sodišča izpodbijani sklep v spornem delu že iz tega razloga odpraviti.
Nesporno je, da je odločba z dne 20. 4. 2009, s katero je bilo odločeno o pravici tožeče stranke, pravnomočna. Njena vsebina zato stranke, zaradi zagotovitve načela pravne varnosti, veže, četudi na račun načela zakonitosti. V pravnomočno odločbo je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so vezana na točno določene razloge. Poleg izrednih pravnih sredstev, ki so določena v ZUP, ki ga tožena stranka pri odločanju uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 39. člena ZJU, sankcije v primeru nezakonitosti kot lex specialis določa tudi ZJU v določbah od 74. do 77a. člena.
ZJU člen 59, 59/1, 59/1-3, 59/1-4, 62, 62/1, 65, 65/1, 65/1-1, 65/1-2, 65/1-3, 65/1-4, 65/5. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1.
postopek za novo zaposlitev uradnika - javni razpis - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka - strokovna usposobljenost - pravice neizbranega kandidata - pravni interes za tožbo
Če stranka uveljavlja kršitev 2. oziroma 4. točke 1. odstavka 65. člena ZJU, ne more uveljavljati odprave sklepa o neizbiri v smislu 1. alineje 1. odstavka 33. člena ZUS-1, kajti s tem si stranka ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ampak bi lahko v mejah 33. člena ZUS-1 glede na konkretne okoliščine primera po (pri)tožbi tožnika uveljavljala (na primer) ugotovitev, da je bila z izpodbijanim aktom kršena določena človekova pravica tožnika.
Ker določilo 59. člena ZJU določa, kaj mora biti vsebina javnega natečaja, je treba pojmovno zvezo „pogoji za opravljanje dela“ (3. točka 1. odstavka 59. člena ZJU) šteti smiselno kot razpisne pogoje.
Pojem „najbolj strokovno usposobljen“ iz 1. odstavka 62. člena ZJU ne pomeni, da sodišče presoja s čim večjo možno objektivnostjo, celovitostjo in natančnostjo, ali je bil res izbran najbolj usposobljen kandidat ali ne, kajti bistveno je, da izbrani kandidat izpolnjuje natečajne pogoje, med tem ko sodišče lahko poseže v vsebinsko izbiro le, če je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka „očitno“ ni dosegel najboljšega rezultata (3. točka 1. odstavka 65. člena ZJU).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 12, 14, 14/3, 14/4.
napredovanje v višji naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - napredovanje strokovnega delavca v naziv svetnik - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Tožnica neutemeljeno ugovarja, da bi morala tožena stranka pri ocenjevanju pogojev za izjemno napredovanje v naziv svetnik upoštevati tudi dodatna strokovna dela, ki jih je opravila pred 1. 2. 2002, ko je predlagala napredovanje v naziv svetovalka. Iz odločbe tožene stranke z dne 11. 6. 2002 izhaja, da je bil tožnici z dnem 1. 3. 2002 podeljen naziv svetovalka. Naziv ji je bil podeljen do dne 31. 8. 2004, do katerega se je s pogodbo o izobraževanju zavezala končati študijski program glasbena pedagogika na Pedagoški fakulteti, saj ob vložitvi predloga za napredovanje v naziv svetovalec izobrazbenega pogoja za učitelja na glasbeni šoli ni izpolnjevala. Iz navedenega izhaja, da je tožnica z odločbo z dne 11. 6. 2002 pridobila naziv svetovalka, sicer za določeno obdobje, vključno z vsemi pravicami, ki so ji iz tega naziva pripadale. Zato je tožena stranka ravnala skladno z določbama 3. in 4. odstavka 14. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ko pri odločanju v zadevi ni upoštevala dodatnega strokovnega dela, ki ga je tožnica opravila pred 1. 2. 2002.
javni uslužbenec - imenovanje v uradniški naziv - prevedba v naziv - uvrstitev v plačni razred
V konkretnem primeru je bila prevedba v naziv pravilna, medtem ko je uvrstitev v plačni razred nekaj drugega. Iz Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju ne izhaja, da ima tožnik uradniški naziv druge stopnje. Uredba ne določa imenovanja v nazive, temveč uvrstitev v plačne razrede, kar sta različni zadevi. Pri prevedbi je treba upoštevati naziv, ki ga je imel tožnik pred imenovanjem na funkcijo.
ZZelP-F člen 43, 43/1, 43/2, 43/5. ZJU člen 23, 23/1, 23/3, 194.
javni uslužbenec - prevedba plače - prevedba v uradniški naziv - strokovno tehnične naloge
Glede na definicijo strokovno tehničnih nalog, določeno v ZJU, in glede na opis nalog v pogodbi o zaposlitvi tožnik opravlja strokovno tehnične naloge, zaradi česar po ZZelP-F ne more biti preveden v uradniški naziv.
javni uslužbenec - javni natečaj - izpodbijanje sklepa o neizbiri - izbirni postopek - preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata
Župan je pred izbiro imenoval natečajno komisijo za izvedbo izbirnega postopka, ki je, po merilih izbirnega postopka, preverila strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi ustnega razgovora. Po tako opravljeni presoji strokovne usposobljenosti s strani natečajne komisije je župan izbral kandidatko, ki se je v izbirnem postopku izkazala kot najbolj strokovno usposobljena, glede na to, da je pri ustnem razgovoru dosegla maksimalno število točk.
ZJU člen 60, 60/2. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih člen 21, 21/1, 21/2, 21/3.
javni natečaj - formalno nepopolna prijava - neuvrstitev v izbirni postopek brez pozivanja na dopolnitev vloge
Na spletnih straneh Ministrstva je bilo za delovno mesto, na katerega se je prijavil tožnik, navedeno, kaj morajo kandidati priložiti k prijavi. Tožnik vseh prilog, ki bi jih bilo potrebno priložiti, k prijavi ni priložil, zato se taka prijava šteje kot nepopolna. 21. člen Uredbe pa daje organu pravico, da kandidata, ki je poslal nepopolno prijavo, ne uvrsti v izbirni postopek. Pred tem organ ni dolžan prijavitelja pozvati k dopolnitvi prijave, to pa lahko stori, če oceni, da so pomanjkljivosti nebistvene.
ZJU člen 61, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (2006) člen 20, 20/3-3, 21, 22, 24.
javni uslužbenec - javni natečaj - pogoji natečaja - preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata - prijava na prosto delovno mesto - vsebina prijave
Kandidat je dolžan že v prijavi na prosto delovno mesto navesti vsa pridobljena znanja in izkušnje iz delovnega področja, ki je bilo navedeno v objavi javnega natečaja.