ZSPJS člen 7, 7/1. Pravilnik o napredovanju delavcev zaposlenih na področju socialnega varstva (1994) člen 5,10. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 9.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - plačni razred
Direktorjeva osnovna plača se v celoti določi na podlagi 11. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejete uredbe. Imenovanje v naziv (oziroma napredovanje v naziv) na to plačo nima nobenega vpliva.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-3, 6/2-4, 57. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
visoko šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - avtonomija univerze - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sodišče je zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 23. 1. 2019, saj je Senat Univerze v Ljubljani z njo zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep Senata Fakultete za arhitekturo in ni vsebinsko posegel v odločitev organa prve stopnje.
Univerza je obrazložitev odločitve o izvolitvi v naziv dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih, preizkus sodišča pa teh okvirov ne sme presegati.
ZUP člen 8, 10, 237, 237/1, 237/1-7. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/1, 20/1-č, 20/1-č-2.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način bi morali obravnavani dokazi konkretizirati tožničin prispevek, saj iz izpodbijane odločbe ni neposredno razviden niti normativni okvir, ki opredeljuje merila in kriterije oziroma okoliščine, da se neko strokovno delo lahko šteje za referat. Ker tožena stranka ni obrazložila, zakaj iz tožničinih dokazov ni razvidno, da gre za referat, sodišče ne more preizkusiti, ali je bila pravilno izvedena analiza vsakega posameznega dokaz oziroma ali je tožena stranka na podlagi predloženih dokazov prišla do pravilnega zaključka.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv
Uporaba 84. člena ZJU po mnenju Vrhovnega sodišča RS zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Organu, ki mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva zoper sklep o premestitvi, odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo sklepa, se ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, posledično pa tudi ne sodišču.
ZSPJS člen 19, 19/2. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
uvrstitev v plačilni razred - uvrstitev v višji plačni razred - soglasje pristojnega organa - akcesorni akt
Akcesorni akt, v obravnavanem primeru odklonitev soglasja za uvrstitev javne uslužbenke v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu; z njim ni (bilo) odločeno o pravici tožnice oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Akcesorni akt je (praviloma) možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je odločeno o glavni stvari. V obravnavani zadevi bi bila to odločba, s katero bi Zdravstveni dom ... odločil o tožničinem predlogu za uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Vendar po presoji sodišča niti te odločitve ni možno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker je uvrstitev v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS predvidena kot možnost (ki jo ima v obravnavanem primeru lokalna skupnost kot ustanovitelj javnega zavoda, skupaj z državo kot financerjem), ne pa kot pravica javnega uslužbenca.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5, 14, 18, 19. ZUP člen 67, 214.
napredovanje v naziv - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Če predlagatelj predloga po preteku roka iz prejšnjega odstavka ne dopolni z zahtevanim dokazilom, se šteje, da pogoj, za katerega predlagatelj ni predložil dokazila, ni izkazan.
uradniško delovno mesto - javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - vabilo na razgovor - vročitev vabila - uporaba ZUP
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožnica pravilno vabljena na naknadno določen ustni razgovor. Tudi glede vročanja vabila za razgovor je treba smiselno uporabiti uporabiti določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 60. člena ZJU).
javni uslužbenci - razrešitev direktorja - nekrivdni razlogi za razrešitev - akt politične diskrecije - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Gre za razrešitev tožnice z uradniškega položaja generalne direktorice na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, ki je akt politične diskrecije. Odločitev funkcionarja za razrešitev položajnega uradnika brez krivdnih razlogov je torej v popolni diskreciji funkcionarja, kar pa pomeni, da se sodišče dejansko ne more spuščati v preverjanje utemeljenosti razlogov za razrešitev.
Uporaba Standardov v postopkih izbire kandidatov na podlagi posebnega natečaja sodišču nalaga zadržano presojo, kar pomeni, da se sodišče ne spušča v strokovno presojo, ki jo je izvedla Komisija, ampak poseže v odločitev samo, če je očitno nerazumna. Zadržana presoja skladno s sodno prakso pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - pridobitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto
Uporaba 84. člena ZJU zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Pri tem se organu ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, posledično pa tudi ne sodišču v upravnem sporu.
Delovno mesto, ki ga je pred spremembo sistemizacije delovnih mest zasedal tožnik, je bilo ukinjeno, tožnik pa ni navajal in dokazoval, da ne bi izpolnjeval pogojev za novo delovno mesto, na katero je bil razporejen in ki je prav tako v VII. tarifnem razredu kot ukinjeno delovno mesto.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 1, 4. ZSV člen 69, 70, 74.
javni uslužbenec - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnica v tožbi zatrjuje, da opravlja socialno varstvene storitve po ZSV ter v dokaz prilaga pogodbe o zaposlitvi, anekse in druga dokazila, kot npr. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, dokazila o uspešno končanih programih strokovnega izobraževanja in dodatnih strokovnih delih. Sodišče teh razlogov tožbe ne more preizkusiti, saj se toženka v obrazložitvi glede tega ne izreka. Kljub temu, da gre za konkretni, posamični akt, toženka v obrazložitvi navaja abstraktne in posplošene razloge za zavrnitev tožničinega predloga za napredovanje v naziv, pri čemer se niti ne opredeli do vseh konkretnih okoliščin na strani tožnice kot predlagateljice in njenega konkretnega dela in nalog, ki jih opravlja na SCSD oziroma socialno varstvenih storitev, ki jih dokazuje, da jih opravlja kot strokovna delavka v SCSD na področju socialnega varstva.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - zahteva za izdajo začasne odločbe
Z zahtevo za izdajo začasne odredbe tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve drugostopnega akta, to je odločbe senata Univerze v Mariboru. Te odločbe pa ni mogoče šteti za izpodbijani akt, zato je že iz tega razloga treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrniti.
URS člen 125. ZSV člen 69, 70, 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4, 4-1. Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva (2020) člen 3.
napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit - potrdilo o usposobljenosti - napredovanje v naziv mentor - exceptio illegalis - strokovni sodelavec - strokovni delavec na področju socialnega varstva
Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce, ki ga ureja Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, ni potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, ki ga ureja drug pravilnik, in sicer v času odločanja tožene stranke veljavni Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva.
Kot strokovna sodelavka ima tožnica na podlagi 74. člena ZSV pravico do napredovanja v naziv mentorica. možnost napredovanja ne sme biti le teoretična oziroma neobstoječa. Ravno to pa upravičeno zatrjuje tožnica v konkretnem primeru. Na eni strani namreč zakon (ZSV) in pravilnik (tj. Pravilnik o napredovanju) izrecno določata, da strokovni sodelavci (ne le strokovni delavci) lahko napredujejo v naziv (mentor), po drugi strani pa isti Pravilnik o napredovanju s predpisovanjem pogoja, da mora imeti strokovni sodelavec opravljen strokovni izpit, dejansko onemogoči kakršnokoli napredovanje kateremu koli strokovnemu sodelavcu, saj ta glede na izrecno določbo tako starega kot sedaj veljavnega Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva k opravljanju strokovnega izpita sploh ne more pristopiti. Takšno podzakonsko določanje nemogočega pogoja za napredovanje je v nasprotju z zakonom, in sicer določbo 74. člena ZSV.
ZJU člen 65, 65/1, 65/1-4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
javni natečaj - javni uslužbenci - izbira - izbirni postopek - nova dejstva in dokazi
Tožnik ugovarja, da postopek izbire ni bil skladen z razpisnimi pogoji, s čimer smiselno zatrjuje, da je prišlo do bistvenih kršitev javnega natečaja iz 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU.
Ker tožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj dejstev, ki jih je navedel v tožbi, ni mogel uveljavljati že v pritožbenem postopku, sodišče le-teh v skladu z določbama tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni smelo upoštevati.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) - razrešitev direktorja - vodstveni delavci - nekrivdni razlog
Ker je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada le vodja organizacijske enote v okviru Uprave kriminalistične policije, ki je notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, in ker je generalni direktor policije uradnik na položaju in ne politični funkcionar, izhaja, da slednji tožnika kot direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada ne more razrešiti na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Na navedeni pravni podlagi temelječ institut razrešitve najvišjih položajnih (t.i. političnih) uradnikov brez krivdnih razlogov v enoletnem roku je institut sui generis, vzpostavljen in oblikovan izključno z namenom, da vsakokratni oblasti zagotavlja določen vpliv na kadrovsko zasedbo najvišjih (v petem odstavku 83. člena ZJU taksativno naštetih) položajev.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbe
Tožnica v obravnavanem primeru pravnega interesa ne izkazuje več. Kot izhaja iz odgovora na tožbo toženke (na katerega se tožnica ni odzvala), se bo (je) natečajni postopek (v okviru katerega je bil izdan izpodbijani sklep) ponovil. To pomeni, da se bo (je) tožnica imela možnost nanj prijaviti in ponovno kandidirati za isto delovno mesto. Zakonitosti tega (ponovnega) natečajnega postopka pa v okviru tega upravnega spora ni mogoče presojati. Glede na povedano si s predmetno tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
uradniško delovno mesto - javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - izbirni postopek - izpolnjevanje natečajnih pogojev - neizbrani kandidat - zavrnitev tožbe
V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila tako tožnik, kot izbrana kandidatka, uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, torej na razgovor, na podlagi točkovanja rezultatov pisnega preizkusa. Rezultat pisnega preizkusa je bil v prvi fazi izbirnega postopka pomemben zgolj za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Merila za izbor so bila sprejeta zakonito, zato mora sodišče zavrniti tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost razmerja med točkovanjem pisnega preizkusa in ustnega razgovora.
Zakon o tajnih podatkih člen 22, 22/1, 25b, 25b/1, 27, 27/1, 27/1-4. Uredba o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov (2006) člen 7.
dostop do tajnih podatkov - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - varnostni zadržek - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik z mnenjem pooblaščene specialistke psihiatrije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen, saj mu mnenje ni bilo vročeno, niti mu ni bilo na drug način sporočeno, kakšna je njegova vsebina ter se zato o njem pred izdajo določbe ni mogel izjaviti. Z vsebino mnenja je bil namreč seznanjen šele, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, navedeno pa predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke.
ZJU člen 84, 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 149/2. ZUP člen 214. Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 7.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Kot razlog premestitve je izpodbijana odločba obrazložena zgolj, da se "zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela Območne enote ..." tožnik imenuje v naziv prvega kariernega razreda III. stopnje - inšpektor svetnik. Zgolj navedba "zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela Območne enote ...", ki po vsebini pomeni prepis 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, pa ne dosega standarda obrazloženosti odločbe, kot je zahtevan v 214. členu ZUP.
Očitki v dopisu po vsebini predstavljajo pritožbene razloge, zato ni pomembno, ali je tožnik svoje pisanje tudi naslovil z besedo pritožba. Značaj vloge namreč določa njena vsebina, ne pa naziv, s katerim jo je označila stranka. Dejstvo, da je stranka vlogo poimenovala drugače kot vloge s takšno vsebino poimenuje zakon, ne predstavlja pomanjkljivosti vloge. Tožnik je torej zoper izpodbijani akt vložil pravočasno pritožbo, zato ni podlage za to, da bi sodišče tožbo zavrglo na podlagi sedme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Zahteva, da bi morala biti ocena pisnega preizkusa obrazložena ali da bi morala natečajna komisija opredeliti metodologijo ocenjevanja, iz ZJU ali Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ne izhaja. Podrobna obrazložitev ocene pisnega preizkusa bi bila po naravi stvari potrebna, če bi imeli kandidati na voljo pravno sredstvo, s katerim bi se vsebinsko preverjala pravilnost ocenjevanja, vendar ne gre za tak primer. Sodna presoja pravilnosti ocenjevanja je namreč iz razloga, ker je ocenjevanje strokovno opravilo, zadržana. Sodišče se tako ne sme spuščati v strokovno delovanje različnih ocenjevalnih komisij, temveč je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno.