Standardi strokovne usposobljenosti so samo pripomoček oziroma orodje za izbiro najustreznejšega kandidata za položajno mesto. V spornem primeru je tožena stranka odločila, da tožnica ne izpolnjuje strokovne usposobljenosti, ker nima treh let vodstvenih izkušenj na enakem ali sorodnem področju, česar tožnica ne prereka. Takšno presojo, ne da se s kandidatom za to delovno mesto opravi razgovor, dopušča določba drugega odstavka 61. člena ZJU, ki določa opravo izbirnega postopka v več postopnih izločitvenih fazah. Tako navedena zakonska določba dopušča izločitev kandidata glede strokovne usposobljenosti že na podlagi samih pisnih listin, kar je bilo storjeno tudi v tem primeru.
javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje
Presoja delovnih izkušenj iz tretjega primera 13. točke 6. člena ZJU je glede na izhodišče o primerljivosti vseh treh položajev mogoča samo, če so podatki v verodostojni listini takšni, da dopuščajo ustrezen preizkus (brez posebnega ugotovitvenega postopka) in primerjavo z delovnimi izkušnjami, ki jih je kandidat pridobival z delom na delovnih mestih z jasno določeno stopnjo strokovne izobrazbe.
ZUP člen 255. Statut Univerze v Ljubljani člen 211.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - molk organa prve stopnje - odločanje o pritožbi - pristojnost senata univerze
Senat univerze lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča senat dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP).
imenovanje v višji naziv - pogoji za imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe - verodostojna listina
Delovne izkušnje, ki jih je tožnik pridobil v obdobju od 27. 3. 2003 do 30. 4. 2007, ko je bil razporejen na delovno mesto paznik, za katero se zahteva (le) srednješolska stopnja izobrazbe, za imenovanje v uradniški naziv paznik svetovalec I oziroma pravosodni policist svetovalec I, za opravljanje dela v katerem se zahteva visoka strokovna izobrazba, glede na 13. točko 6. člena ZJU niso ustrezne delovne izkušnje. Ustrezne delovne izkušnje predstavlja le delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva enaka, torej visokošolska stopnja izobrazbe, in delovna doba, pridobljena na delovnem mestu, za katero se zahteva višješolska stopnja izobrazbe. Ker se po 13. točki 6. člena ZJU delovne izkušnje dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe, je potrditi presoji komisije, da dopis z dne 11. 9. 2008, v katerem je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora potrjeval delovne izkušnje za tožnika, ni taka listina. Za verodostojno lahko šteje le listina (posamični akt oziroma potrdilo), ki jo je njen izdajatelj izdal v stvari, v kateri je pristojen odločati ter v okviru svoje pristojnosti.
javni uslužbenec - napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.
upravni spor - stvarna pristojnost - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predmet odločanje v tem sporu je torej vprašanje prenehanja delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delavne spore.
dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - obstoj varnostnega zadržka
Tožnikova trditev v pripravljalni vlogi, da ni imel dostopa do vseh dokumentov, da bi se lahko učinkovito branil, je pavšalna oziroma ni pomembna, saj iz nje ni razvidno, zakaj bi nujno rabil določen dokument, da bi lahko prepričal organ oziroma sodišče, da ni bil sposoben razmišljati in reagirati na poziv za soglasje oziroma izpolnitev vprašalnikov, pri čemer je namesto tega bistveno, ali ni bil sposoben prositi za podaljšanje roka, ali pa za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOFVI člen 100. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2, 9, 12.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v svoji obrazložitvi, v zvezi z izobrazbenim pogojem, sklicuje na mnenje Sveta za visoko šolstvo RS, ki je določil, da je univerzitetni študijski program „psihologija“ program, ki daje diplomantom ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo za svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju, ne pa tudi za učitelja psihologije. Iz tega mnenja izhaja, da je datirano z dnem 3. 7. 2001 in izdano na podlagi Zakona o visokem šolstvu in na podlagi Meril in postopkov za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov torej na podlagi zakona in meril, ki v času izdaje izpodbijane odločbe niso več veljala.
Utemeljen razlog za zavrnitev tožničine prošnje tudi ne more biti dejstvo, da tožnici ni bila izdana listina o pedagoško-andragoški izobrazbi. Tožnica je za pridobitev te listine sprožila ustrezen postopek in zato ne more biti „kaznovana“, ker ji pristojna izobraževalna institucija te listine zato, ker izdaje listine ni zahtevala do 1. 10. 2010 (ki je prelomni datum v zvezi z bolonjskim študijskim sistemom), (še) ni izdala.
javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezika
V javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.
ZSPJS člen 3, 3a, 43b. ZSPJS-S člen 1, 7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
sistem plač v javnem sektorju - zapisnik inšpektorata za javni sektor - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča tožeča stranka pravnega interesa za upravni spor, ki ga zatrjuje v tožbi in pripravljalni vlogi, ne izkazuje. Sklicevanja na slabo delovno klimo med zaposlenimi ter izražanja interesa nasploh, da se dejansko stanje pravilno ugotovi, pri ugotavljanju pravnega interesa za tožbo ni mogoče upoštevati, saj ne gre za okoliščine, ki bi vplivale na pravni položaj tožeče stranke. Ker so ukrepi po zapisniku izvršeni v celoti, tožeči stranki oziroma njeni odgovorni osebi tudi sankcije za prekršek več ne grozijo. Vprašanje materialnih posledic začetih sodnih postopkov pa ostaja odprto in neizkazano, saj jih tožeča stranka v svojih vlogah ni konkretno navedla. Še zlasti pa ostaja vprašanje posledic odprto zato, ker je med sodnim postopkom začela veljati sprememba zakona (ZSPJS-S), s katero so povsem drugače (bistveno ugodneje za delavce) urejena sporna razmerja (postopki za vračilo preveč izplačanih plač), tako tista pri delodajalcih, kot tudi postopki, ki se vodijo pred sodišči. Z ZSPJS-S se spreminjajo tudi določbe glede načina dela inšpektorja ter zoper zapisnik uvaja ugovor. S tem se zoper zapisnik uvaja pravno varstvo, ki ga tožeča stranka zahteva v tožbi in ki ga je v konkretnem primeru zoper izpodbijani po prehodnih določbah zakona tudi lahko uveljavila. Glede na povedano je sodišče presodilo, da tožeča stranka pravne koristi, ki bi jo dosegla s tožbo, ne izkazuje in je zato tožbo zavrglo.
ZJU člen 7, 27, 60, 60/4, 64, 64/1, 64/3, 65, 65/6, 178. ZUS-1 člen 64a.
generalni sekretar ministrstva - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - primernost kandidata za položaj - vizija razvoja - poznavanje vsebinskega dela ministrstva - vodstvene izkušnje - upravni spor - pravni interes - obseg sodne presoje
Z izpodbijanim sklepom je posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja ugotovila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja na ministrstvu.
Po izdaji izpodbijanega sklepa je bil v postopku novega javnega natečaja izdan sklep, da je tožnik glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva; nato je bil tožnik tudi imenovan na ta položaj. Ne glede na navedeno tožnik še vedno izkazuje pravni interes za obravnavani upravni spor, to je za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.
Sodišče je zato tožbo obravnavalo po vsebini. Pri presoji je upoštevalo stališči, ki sta se jasno izoblikovali v upravno-sodni praksi v tovrstnih zadevah. Najprej, da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javno-pravne zadeve, ter nato, da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede izpolnjevanja pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da se sodišče ne spušča v podrobno strokovno presojo, ampak ugotovi nezakonitost odločbe oziroma sklepa le, če je odločitev očitno nerazumna. V konkretnem primeru pa je tudi po mnenju sodišča povsem razumno pričakovanje, da kandidat za tako visok položaj, kot je generalni sekretar ministrstva, poda vizijo razvoja, v kateri so skoncentrirano in konkretno navedeni prednostni cilji dela in dejavnosti za njihovo doseganje z natančnimi časovnimi okviri ter finančnimi, kadrovskimi in drugimi posledicami. Toženka je dovolj argumentirano pojasnila, zakaj tožnikova vizija ni bila takšna. Povsem utemeljena je tudi zahteva, da kandidat za položaj generalnega sekretarja okvirno pozna vsebinska področja dela ministrstva in v zvezi s tem tudi normativni program aktivnosti za ministrstvo. Ni si namreč mogoče predstavljati, kako bo sicer lahko poskrbel za takšno izvajanje podpornih nalog oziroma delovanje služb, ki jih koordinira za celotno ministrstvo, ki bo dajalo kar najbolj učinkovito operativno podporo vsebinskemu delu na ministrstvu.
Na dosedanjih položajih oziroma zaposlitvah formalno pridobljene delovne oziroma vodstvene izkušnje niso isto kot sposobnosti vodenja, ki jih mora kandidat izkazati pred vsako konkretno posebno natečajno komisijo, pri čemer ni nujno vedno enako prepričljiv in uspešen. Pri tem sodišče izpostavlja, da je kandidat tisti, ki mora komisijo s predloženo dokumentacijo in na opravljanem razgovoru prepričati o svoji primernosti za razpisani položaj.
ZJA člen 19, 19/1. ZJU člen 64. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-6.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - imenovanje direktorja javne agencije - tožba v upravnem sporu - izpodbojna tožba - pravni interes
Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil namreč izpodbijani sklep že pred vložitvijo tožbe konzumiran na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi in postopek ponovi, ne more več izboljšati pravnega položaja. Z drugimi besedami: tožnik s predlagano odpravo spornega sklepa, ponovitvijo postopka in z morebiti zanj drugačnim (ugodnim) sklepom o izbiri ne more več doseči, da bi bil predlagan v imenovanje, saj je novi direktor že imenovan (vpis v ustrezne evidence je le posledica tega imenovanja).
policist - imenovanje v uradniški naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Po sodni praksi je zakonito imenovanje javnega uslužbenca zaradi premestitve v drug naziv, ki je po aktu o sistemizaciji pogoj za zasedbo delovnega mesta, če uradnik ohrani isto stopnjo naziva.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - ocena delovne uspešnosti
Za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca je pristojen ravnatelj javnega zavoda, minister, ki izda dokončno upravno odločbo o napredovanju ali zavrnitvi napredovanja, pa je dolžan v skladu s pravili ZUP pred izdajo odločbe popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje ter utemeljiti svojo odločitev.
policija - policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila - razlogi za odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Odvzem policijskih pooblastil je dopusten le v primeru, ko je policistu mogoče očitati, da je uporabil policijska pooblastila v nasprotju s predpisi, ali da ni uporabil pooblastil, ki bi jih po zakonu moral uporabiti. Prav tako je odvzem mogoč, če policist opravlja dela, ki so policistom prepovedana, ali če tretjič ni opravil preizkusa usposobljenosti.
javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - kriteriji za izbiro kandidata - sodna presoja zakonitosti izbire
Skladno z upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah je sodna presoja zakonitosti izbire kandidata za zasedbo uradniškega delovnega mesta glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.
javni uslužbenec - javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - razpisni pogoji - sodna presoja zakonitosti odločitve
Sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev za izbiro javnih uslužbencev je, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.
javni uslužbenec - javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - odškodnina
Izbrani kandidat v času prijave na javni natečaj ni izpolnjeval natečajnega pogoja zahtevanih delovnih izkušenj v skladu s 13. točko 6. člena ZJU, zaradi česar je utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju člen 3.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v višji naziv - pridobljene pravice
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bilo z ZUJF poseženo v tožničine pridobljene pravice, saj o njenem napredovanju pred uveljavitvijo ZUJF še ni bilo odločeno niti ni bil vložen predlog za napredovanje v višji naziv.
Glede izpolnjevanja izobrazbenega kriterija v postopku javnega natečaja se sodišče v celoti strinja z navedbami tožeče stranke, da je razpis zahteval od kandidatov visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Razlogovanje tožene stranke, da je pri zapisu omenjenega kriterija prišlo do očitne pomote, je seveda nerelevantno. Vsak kandidat se mora in sme ob pogojih javnega natečaja zanesti na zahteve oziroma besede, zapisane v njem.