preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja
To, da obsojenec, ki je bil v redu obveščen, ne pride na sejo oziroma narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni ovira, da sodišče seje oziroma naroka ne bi opravilo, seveda pa sodišče mora presoditi, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno glede na razpoložljive podatke.
zaznamba izvršbe - vpis po uradni dolžnosti - pogoji za dovolitev vpisa - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe).
izbris zaznambe spora - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - podlaga za izbris zaznambe - predlagatelj
Iz spisovnih in zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pod Dn.št. vložil predlog za izbris zaznambe spora pri parc.št. 332/2 k.o. D.N. M.P. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje opravilo izbris zaznambe spora ter izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti sklicujoč se na 81.čl. in 100.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Za to pa na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih sodnih odločb ni imelo podlage, kot pravilno opozarja pritožba. Če bi želelo opraviti izbris zaznambe spora na obravnavani nepremičnini last I.S., bi moralo razpolagati z listinami, katere določa 84.čl. ZZK-1.
Če je imela tožnica možnost zmanjšati škodne posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustila, mora tisti del škode, ki je posledica te njene opustitve, trpeti sama (192. čl. ZOR). V tem smislu je ugovor tožene stranke upošteven, vendar ga je treba preveriti z izvedencem ustrezne stroke, gre za strokovno vprašanje, s takšnim znanjem sodišče ne razpolaga.
Pravni standard pravične denarne odškodnine, kot ga opredeljuje določba 200. čl. ZOR.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Po določbi 1. odstavka 64. člena KZ je podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu podana pri storilcih, ki so storili kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti, pri čemer bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu mora biti izrečena kazen zapora. Za vsakega storilca pa je treba obvezno ugotoviti, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu. Se pravi, da mora biti sočasno izražena negativna prognoza in indiciranost zdravljenja ter varstva v zavodu. Negativna prognoza mora biti kvalificirana v tem pomenu, da mora obstajati nevarnost za storitev hudih kaznivih dejanj zoper štiri posebej pomembne vrednote: življenje, telo, spolno nedotakljivost in premoženje. Indiciranost zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pa mora biti ekskluzivna v tem pomenu, da je to edina možnost za odklanjanje storilčeve nevarnosti.
SPZ člen 70. ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 21, 21/2.
fizična delitev stvari – izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari – tržna vrednost nepremičnine – civilna delitev
Načeloma velja, da se pri izplačilih razlike v vrednosti razdeljenih stvari po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upošteva tržna vrednost nepremičnine, oziroma da mora biti izplačilo enako vrednosti, ki bi jo solastniki dobili v primeru civilne delitve stvari.
ZPP člen 482, 482/1-2, 482, 482/1-2. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2, 268.
tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - odpoklic direktorja - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - gospodarski spor - stvarna pristojnost
Za vprašanja, ki izhajajo iz korporacijskega statusa, med katere spada tudi odpoklic člana uprave, se ne uporablja delovnopravna zakonodaja.
Ker se ugotovitev o ničnosti oziroma neveljavnosti sklepov nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave presoja zgolj skozi določila prava gospodarskih družb (ZGD-1), je v konkretnem primeru za obravnavanje tega spora podana pristojnost Okrožnega sodišča v N.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - obresti kot glavni zahtevek
Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da se skladno z 2. odst. 39. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) obresti ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Vendar pa pritožba pravilno opozarja, da znesek 119.053,00 SIT ni uveljavljen kot stranski zahtevek od vtoževanega zneska 495.415,00 SIT, ampak je uveljavljen kot glavni zahtevek v obliki izračunanih zamudnih obresti od po toženi stranki prostovoljno in pred pravdo plačanega zneska.
V primeru, če komisija za pritožbe zavrne pritožbo javnega uslužbenca s sklepom, mora javni uslužbenec v postopku pred sodiščem izpodbijati tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski sklep delodajalca.
izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - ustavitev izvršbe
Sodišče izvršbo ustavi, če organizacija za plačilni promet vrne sklep sodišču, ker v enem letu po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev oz. sredstev v vezavi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči najkasneje na dan, ko je tožena stranka podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na tek navedenega roka ni moglo vplivati dejstvo, da je se je kasneje dogovarjala o možnosti prehoda tožnika k drugemu delodajalcu. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana več kot tridesetih dneh od obvestila, je tako nezakonita.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK02931
ZD člen 142, 214, 142, 214. ZIZ člen 24, 24/4, 37, 24, 24/4, 37. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izvršilni postopek - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - sklep o dedovanju
Za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega dolžnika zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena ZD ugotovljena in razglašena za dediča, in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek.
izvršilni postopek - stečajni postopek - prekinitev izvršilnega postopka
Takšne izvršbe pa ni mogoče nadaljevati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.5.2006, ker je lahko upnik poplačan le v stečajnem postopku. Upnik stečajnega dolžnika je lahko le izjemoma poplačan tudi v izvršilnem postopku, če gre za situacijo iz 4. odst. 131. čl. ZPPSL, pa še takrat se lahko izvršba nadaljuje le na podlagi sklepa stečajnega senata.
Ker tožena stranka - delodajalec prevzemnik tožniku po prehodu ni izplačevala enake plače, kot jo je pred tem prejemal od delodajalca prenosnika, je tožbeni zahtevek za plačilo premalo izplačane plače utemeljen, saj do drugačnega dogovora oziroma do drugačne odločitve o višini plače ni prišlo.
Neformalni razgovor s tožnikom brez predhodnega obvestila o tem, da gre za zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in o tem, da šteje tožena stranka tožnikovo ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni zagovora v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 7, 7. ZDR člen 39, 40, 40/1, 126, 126/2, 39, 40, 40/1, 126, 126/2.
plačilo za uspešnost poslovanja - konkurenčna klavzula - enostranski odstop
Odločitev o tem, ali in v kolikšnem znesku se tožniku prizna nagrada zaradi uspešnosti poslovanja, ni prepuščena izključno presoji nadzornega sveta. Odločitev o tem, da se tožniku kot glavnem direktorju tožene stranke iz tega naslova lahko izplača določen odstotek od njegove plače, je v avtonomiji delodajalca kot pogodbene stranke, presoja o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo in višina tega izplačila v okviru pogodbeno dogovorjenega obsega denarnega zahtevka, ki se nanaša na plačo in druge prejemke v zvezi z delovnim razmerjem, pa je v pristojnosti delovnega sodišča v individualnem delovnem sporu.
Niti v ZDR/90 niti v sedanjem ZDR enostranski odstop delodajalca od dogovorjene konkurenčne klavzule ni predviden in ker tudi sporazuma med pogodbenima strankama v tej smeri ni bilo, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku delavca za plačilo nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ugodilo.
ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 30, 31, 31/2, 32, 32/1, 34, 34/3, 34/4. ZSReg člen 10, 34.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog – domneva o neobstoju premoženja družbe – izpodbojnost domneve
Na podlagi pritožbi priloženih dokazov je moč nedvomno ugotoviti, da je družbenici uspelo izpodbiti domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 2. tč. 1. odst. in 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - postopek pred odpovedjo - zagovor
Postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni delovnopravni zakonodaji. Kljub navedenemu pa je potrebno delavcu omogočiti pravico do obrambe, ki jo izkoristi tako, da poda zagovor pred nameravano odpovedjo, kar lahko stori le, če ve, da zoper njega teče ta postopek in če je seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi, na katere namerava delodajalec opreti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla le, da je zaradi zlorabe bolniškega staleža nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico nesprejemljivo in ni z ničemer dokazala, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbeni strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka. Če ta pogoj ni izpolnjen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.