Pritožbeno sodišče se s takšno oceno o doseženem uspehu pravdnih strank ne strinja in ocenjuje, da je gledano z vidika celotnega postopka uspeh tožeče stranke sicer pretežen, ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, t.j. zlasti dejstva, da v zadnji fazi postopka tožeča stranka s preostalim delom zahtevka ni uspela in je tako v ponovljenem postopku tožena stranka uspela v celoti, pa je dejanski uspeh tožeče stranke 70% in tožene 30%.
svoboda urejanja obligacijskih razmerij - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba o posredovanju - plačilo za posredovanje
Tudi za posredništvo velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, niso izključeni dogovori o udeležbi pri dobičku, npr., če se doseže posebej visoka cena, dogovori o kombiniranju dveh načinov, npr. provizija in dogovor o udeležbi pri dobičku, ali dogovori o neenotno dogovorjeni proviziji, ki raste ali pada glede na uspeh posrednika. Brez naročiteljevega zahtevka pa sodišče ne sme po lastni iniciativi znižati plačila, tudi če ugotovi, da je pretirano visoko, razen v primeru oderuške pogodbe.
Če je imela tožnica možnost zmanjšati škodne posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustila, mora tisti del škode, ki je posledica te njene opustitve, trpeti sama (192. čl. ZOR). V tem smislu je ugovor tožene stranke upošteven, vendar ga je treba preveriti z izvedencem ustrezne stroke, gre za strokovno vprašanje, s takšnim znanjem sodišče ne razpolaga.
Pravni standard pravične denarne odškodnine, kot ga opredeljuje določba 200. čl. ZOR.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja
To, da obsojenec, ki je bil v redu obveščen, ne pride na sejo oziroma narok v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni ovira, da sodišče seje oziroma naroka ne bi opravilo, seveda pa sodišče mora presoditi, ali je zaslišanje obsojenca vendarle potrebno glede na razpoložljive podatke.
zaznamba izvršbe - vpis po uradni dolžnosti - pogoji za dovolitev vpisa - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe).
SPZ člen 70. ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 21, 21/2.
fizična delitev stvari – izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari – tržna vrednost nepremičnine – civilna delitev
Načeloma velja, da se pri izplačilih razlike v vrednosti razdeljenih stvari po 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upošteva tržna vrednost nepremičnine, oziroma da mora biti izplačilo enako vrednosti, ki bi jo solastniki dobili v primeru civilne delitve stvari.
ZFPPod člen 25, 25/1, 25/2, 30, 31, 31/2, 32, 32/1, 34, 34/3, 34/4. ZSReg člen 10, 34.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra – neobstoj premoženja družbe kot izbrisni razlog – domneva o neobstoju premoženja družbe – izpodbojnost domneve
Na podlagi pritožbi priloženih dokazov je moč nedvomno ugotoviti, da je družbenici uspelo izpodbiti domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 2. tč. 1. odst. in 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok kot nebistvena sestavina pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev
Tožeča stranka ne more biti uspešna s pritožbeno trditvijo, da dodaten rok, ki ji ga je dala tožena stranka za plačilo kupnine ni bil primeren. Tako določen dodatni rok v ničemer ni odstopal od roka, ki sta ga stranki dogovorili v sklenjeni pogodbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - postopek pred odpovedjo - zagovor
Postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni delovnopravni zakonodaji. Kljub navedenemu pa je potrebno delavcu omogočiti pravico do obrambe, ki jo izkoristi tako, da poda zagovor pred nameravano odpovedjo, kar lahko stori le, če ve, da zoper njega teče ta postopek in če je seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi, na katere namerava delodajalec opreti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Neformalni razgovor s tožnikom brez predhodnega obvestila o tem, da gre za zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in o tem, da šteje tožena stranka tožnikovo ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni zagovora v smislu določbe drugega odstavka 83. člena ZDR.
izvršilni postopek - stečajni postopek - prekinitev izvršilnega postopka
Takšne izvršbe pa ni mogoče nadaljevati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.5.2006, ker je lahko upnik poplačan le v stečajnem postopku. Upnik stečajnega dolžnika je lahko le izjemoma poplačan tudi v izvršilnem postopku, če gre za situacijo iz 4. odst. 131. čl. ZPPSL, pa še takrat se lahko izvršba nadaljuje le na podlagi sklepa stečajnega senata.
Ker tožena stranka - delodajalec prevzemnik tožniku po prehodu ni izplačevala enake plače, kot jo je pred tem prejemal od delodajalca prenosnika, je tožbeni zahtevek za plačilo premalo izplačane plače utemeljen, saj do drugačnega dogovora oziroma do drugačne odločitve o višini plače ni prišlo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK02931
ZD člen 142, 214, 142, 214. ZIZ člen 24, 24/4, 37, 24, 24/4, 37. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1, 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izvršilni postopek - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - sklep o dedovanju
Za izdajo sklepa o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega dolžnika zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena ZD ugotovljena in razglašena za dediča, in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek.
OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1. ZDR člen 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2, 37, 37/1, 37/2, 80, 80/2.
konkurenčna prepoved - odškodnina
Kršitev prepovedi konkurence je sankcionirana tako, da je zakon izrecno določil odškodninsko odgovornost delavca. Ker v konkretnem primeru niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava, zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. Ker je škoda na podlagi tožnikovega ravnanja nastala družbi ustanoviteljici tožene stranke in ne toženi stranki, namreč ni mogoče govoriti o obstoju vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Zahtevek tožene stranke za vrnitev izplačanih plač pa ni utemeljen tudi zato, ker te ne predstavljajo škode in ker niti ni dokazala, da jih je tožniku dejansko izplačala. Glede plačanih davkov in prispevkov iz naslova zavezančevih bruto plač pa je potrebno ugotoviti, da delodajalec teh sredstev ne nakazuje delavcu temveč pristojnim institucijam, kar pomeni, da ni pravne podlage, da se vrnitev le-teh v primeru neupravičenega nakazila, zahteva od delavca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči najkasneje na dan, ko je tožena stranka podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na tek navedenega roka ni moglo vplivati dejstvo, da je se je kasneje dogovarjala o možnosti prehoda tožnika k drugemu delodajalcu. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana več kot tridesetih dneh od obvestila, je tako nezakonita.
ZPP člen 482, 482/1-2, 482, 482/1-2. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2, 268.
tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - odpoklic direktorja - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - gospodarski spor - stvarna pristojnost
Za vprašanja, ki izhajajo iz korporacijskega statusa, med katere spada tudi odpoklic člana uprave, se ne uporablja delovnopravna zakonodaja.
Ker se ugotovitev o ničnosti oziroma neveljavnosti sklepov nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave presoja zgolj skozi določila prava gospodarskih družb (ZGD-1), je v konkretnem primeru za obravnavanje tega spora podana pristojnost Okrožnega sodišča v N.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - stvarni vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic
1. Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Za razliko od rednega povečanja osnovnega kapitala pa pri odobrenem kapitalu o konkretnem kapitalskem ukrepu ne odloča skupščina delničarjev, temveč uprava družbe, seveda na podlagi s strani delničarjev danega pooblastila. V danem primeru gre torej za zakonsko urejen primer odločanja pred odločanjem uprave, pri čemer je namen odobrenega kapitala v tem, da dobi družba več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pri tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev.
2. Kar zadeva možnost povečanja osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, pa za takšno izključitev ni treba sprejeti nobenega posebnega sklepa, zlasti pa tudi ne opraviti formalnih zahtev, ki jih takšna izključitev sicer zahteva po določbah 4. odst. 337. čl. ZGD-1 (enako po 4. odst. 313. čl. ZGD).
3. Stvarno upravičeni razlogi za izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu morajo biti v celoti podani šele v fazi izvedbe povečanja osnovnega kapitala, pri čemer je presoja o njihovem obstoju zaupana upravi ob sodelovanju z nadzornim svetom. Merodajen je čas odločanja uprave.
ZDR (1990) člen 7, 7. ZDR člen 39, 40, 40/1, 126, 126/2, 39, 40, 40/1, 126, 126/2.
plačilo za uspešnost poslovanja - konkurenčna klavzula - enostranski odstop
Odločitev o tem, ali in v kolikšnem znesku se tožniku prizna nagrada zaradi uspešnosti poslovanja, ni prepuščena izključno presoji nadzornega sveta. Odločitev o tem, da se tožniku kot glavnem direktorju tožene stranke iz tega naslova lahko izplača določen odstotek od njegove plače, je v avtonomiji delodajalca kot pogodbene stranke, presoja o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo in višina tega izplačila v okviru pogodbeno dogovorjenega obsega denarnega zahtevka, ki se nanaša na plačo in druge prejemke v zvezi z delovnim razmerjem, pa je v pristojnosti delovnega sodišča v individualnem delovnem sporu.
Niti v ZDR/90 niti v sedanjem ZDR enostranski odstop delodajalca od dogovorjene konkurenčne klavzule ni predviden in ker tudi sporazuma med pogodbenima strankama v tej smeri ni bilo, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku delavca za plačilo nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ugodilo.