Sklepa tožene stranke delavcu, da je dolžan vrniti štipendijo sta po svoji naravi le poziv tožniku štipendistu za vrnitev štipendije zaradi zatrjevane neizpolnitve pogodbenih obveznosti po pogodbi o štipendiranju in ne predstavljata izvršilnega naslova. Tožena stranka bo za izterjavo dolgovanega zneska morala vložiti posebno tožbo in na ta način pridobiti izvršilni naslov. Zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke je po svoji naravi ugotovitveni zahtevek, saj gre za ugotovitev nezakonitosti navedenih sklepov, vložitev ugotovitvene tožbe pa je dopustna pod pogoji, ki so določeni v zakonu. Ker posebni predpisi ne dajejo štipendistu sodnega varstva v zvezi z odločitvami štipenditorja o vrnitvi štipendije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in ker pravna korist tožnika v obravnavani zadevi ni izkazana, je bila tožba pravilno zavržena. S tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik zahteva ugotovitev oz. priznanje zaposlitve pri Evropskem parlamentu kot zaposlitve pri državnem organu RS v smislu štipendijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar pa sploh ne more biti predmet ugotovitvene tožbe.
pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok kot nebistvena sestavina pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev
Tožeča stranka ne more biti uspešna s pritožbeno trditvijo, da dodaten rok, ki ji ga je dala tožena stranka za plačilo kupnine ni bil primeren. Tako določen dodatni rok v ničemer ni odstopal od roka, ki sta ga stranki dogovorili v sklenjeni pogodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči najkasneje na dan, ko je tožena stranka podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na tek navedenega roka ni moglo vplivati dejstvo, da je se je kasneje dogovarjala o možnosti prehoda tožnika k drugemu delodajalcu. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana več kot tridesetih dneh od obvestila, je tako nezakonita.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - obresti kot glavni zahtevek
Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da se skladno z 2. odst. 39. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) obresti ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Vendar pa pritožba pravilno opozarja, da znesek 119.053,00 SIT ni uveljavljen kot stranski zahtevek od vtoževanega zneska 495.415,00 SIT, ampak je uveljavljen kot glavni zahtevek v obliki izračunanih zamudnih obresti od po toženi stranki prostovoljno in pred pravdo plačanega zneska.