Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko doseže upnica predznambo zastavne pravice (in s tem boljše zavarovanje), ne drži, saj stanovanje, ki naj bi ga dolžnik, toženec kupil, v zemljiško knjigo ni vpisana.
ZSKZ člen 2, 2/3, 3, 14, 2, 2/3, 3, 14. ZZK-1 člen 132, 132.
sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - samostojna pravna oseba
Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni upoštevalo določb 132.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kateri določa, da so udeleženci zemljiškoknjižnega postopka med drugim tudi osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet.
Zgolj navedba storilca, da nekateri od navedenih postopkov o prekršku še niso pravnomočno končani, še ni razlog za dvom v pravnomočnost odločbe (sodbe) o prekršku, opremljene z žigom pravnomočnosti.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - meje materialnopravnega preizkusa
Kršitev sklicnega roka skupščine je torej lahko le izpodbojni razlog po 2. točki 1. odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki pa ga s tožbo po 7. odstavku 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 lahko uveljavljajo družbeniki, poslovodstvo ali vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. Omejen krog upravičencev do izpodbijanja sklepa skupščine torej pokaže, da sodišče na izpodbojnost sklepa ne pazi po uradni dolžnosti. Pravilno je zato razlogovanje pritožnika, da je registrsko sodišče s tem, ko je zavrnilo predlagani vpis spremembe članov nadzornega sveta, ker skupščina ni bila sklicana v zakonskem roku iz 1. odstavka 509. člena ZGD-1, prekoračilo obseg presoje, ali so podane predpostavke iz ZSReg za vpis predlaganih sprememb nadzornega sveta v sodni register.
ZDR člen 204, 204/2, 204/3, 204, 204/2, 204/3. ZJA člen 20, 20/1, 50, 20, 20/1, 50.
zakoniti zastopnik - javna agencija - sodno varstvo - rok
Toženo stranko javno agencijo je v postopku pred sodiščem pravilno zastopal generalni direktor oziroma njegov pooblaščenec, saj kot pravna oseba javnega prava ne sodi med subjekte, ki jih v postopku pred sodišči obvezno zastopa državno pravobranilstvo.
Tožnica je izpodbijala razporeditev k drugemu delodajalcu, tožbo pa je vložila prepozno, po izteku tridesetdnevnega roka od poteka roka za odločitev o njenem ugovoru, zaradi česar ni dopustna. To velja tudi, če štejemo spor za spor o prenehanju delovnega razmerja, saj je bila tožba vložena po tridesetih dneh odkar je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo (zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu).
Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam naštetimi subjekti, ime v slovenščini tudi javni zavodi, iz česar izhaja, da je ZJRS, kolikor zadeva ime zavoda, dopolnil 13. člen Zakona o zavodih, vendar ga je glede obvezne uporabe slovenščine v imenu zavoda omejil le na javne zavode, s tem pa tudi logično obseg pravnega interesa pritožnika za udeležbo v registrskem postopku v zvezi s skrbjo za uporabo slovenskega jezika.
Ravnanja, s katerim delodajalec nadzoruje izpolnjevanje delovnih zadolžitev delavcev, to je opravljanje testnih nakupov zaradi preverjanja pravilnosti dela blagajničarke, ni mogoče šteti za protipravno.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP člen 135, 139, 139/2.
stari ZDR - sklep o prenehanju delovnega razmerja - sklep o premestitvi - vročitev - nadomestna vročitev
Dejstvo, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da se je tožnik izmikal vročitvi sklepa o premestitvi, ne more povzročiti, da se šteje kot zakonita nadomestna vročitev vročitev, ki je bila opravljena na naslovu stalnega prebivališča, kjer tožnik zaradi napotitve na delo v tujino ni bival.
Ker sklep o premestitvi ni bil pravilno vročen, ni postal dokončen. Posledično ni zakonit sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, ki je bil podan, ker tožnik dela ni opravljal skladno s sklepom o razporeditvi.
ker je toženec s svojim ravnanjem (na predpravdni zahtevek tožnic ni reagiral) dal povod za tožbo, ni kljub pripoznavi tožbenega zahtevka upravičen do povrnitve svojih stroškov.
V individualnem delovnem sporu mora vsaka stranka navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje teh dejstev pa mora predlagati dokaze. Ker tožnik ni tako ravnal – ker ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi resničnost navedb, tožbenemu zahtevku ni bilo mogoče ugoditi.
ZOR člen 28, 28/1, 425, 28, 28/1, 425. ZPP člen 191, 191/1, 191/2, 191, 191/1, 191/2. OZ člen 18, 18/1, 406, 18, 18/1, 406.
pridružitev novega tožnika - lastnik - upravljalec - sosporniki
Pravilno pa je prvostopno sodišče tudi ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za pridružitev novega tožnika po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP. Tožeči stranki glede na sporni predmet sicer nista v pravni skupnosti niti se njune pravice ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago niti se njuna zahtevka ne opirata na istovrstno pravno in dejansko podlago. Gre pa v dani pravni in dejanski situaciji po oceni pritožbenega sodišča za primer dogovorjene solidarnosti na upniški strani (406. člen OZ, prej 425. člen ZOR) izražene s konkuldentnimi ravnanji (1. odst. 18. člena OZ, prej 1. odst. 28. člena ZOR). RS je namreč s pridružitvijo prvotožeči stranki in postavitvi zahtevka na izročitev nepremičnine njej in prvotožeči stranki pristala na solidarnost s prvotožečo stranko, kar velja tudi za prvotožečo stranko, saj se ta pridružitvi RS in tožbenemu zahtevku, ki ga je postavila, ni protivila, temveč ga je odobravala. Tožeči stranki sta torej s svojimi dejanji pokazali voljo, da nastopata s svojim zahtevkom proti toženi stranki kot solidarna upnika. Pogoji za pridružitev RS kot novega tožnika so bili torej podani.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu
Ob tem, da se je sama tožeča stranka v svojih trditvenih navedbah, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, sklicevala na navedeno okoliščino, da so nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, spadale pod režim družbene lastnine, bi s stvarnopravnim zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice lahko uspela samo ob zatrjevanju dejanskih okoliščin, na katere so posamezni zakoni, ki so urejali lastninjenje sredstev v družbeni lastnini, vezali pridobitev lastninske pravice na teh sredstvih.
ZTLR člen 20, 33, 20, 33. SPZ člen 37, 37/1, 37, 37/1.
lastninska pravica - posebno premoženje
Tožnici njen status lastnice stanovanja omogoča uživanje stanovanja sami s svojima otrokoma, zato je utemeljeno sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na izselitev toženca.
ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 177, 250, 250/1, 393.
pravica do družinske pokojnine – pravica do pokojnine – lastnost zavarovanca
Tožnici pripada pravica do družinske pokojnine po pokojnem očetu, ki je imel v času poškodbe lastnost zavarovanca tožene stranke in na strani katerega so bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/3, 158, 158/1, 188, 188/3.
umik tožbe - stroški pravdnega postopka
Tožnik, ki umakne tožbo mora nasprotni stranki povrniti stroške, pri tem pa razlog, zaradi katerega se je odločil za umik ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je izpolnitev zahtevka.
Iz določila 3. odstavka 169. člena KZ smiselno sledi, da ima žaljivo izražanje v okviru izvrševanja časnikarskega poklica elemente protipravnosti takrat, če je bilo tako izražanje uporabljeno z namenom zaničevanja (arg. a contrario 3. odstavka 169. člena KZ). Takšnega namena novinarja tožene stranke tožeča stranka niti ni zatrjevala, niti ga ni razbrati iz sporočila spornega članka. Tretji tožnik je omenjen v članku v kontekstu informacije o primeru onesnaženja, hkratna informacija o donosnosti njegove družbe pa v sporočilu članka ni z ničemer postavljena v kontekst obravnavanega onesnaženja okolja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/5, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Tožniku je bilo očitano, da v določenem roku ni prilagodil mesečnih izpiskov na način, kot je bil nastavljen plan. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana šele po poteku šestmesečnega roka od dneva, predvidenega za opravo te obveznosti, je tožena stranka z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prekoračila šestmesečni objektivni rok, ki začne teči ob nastanku razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
povzročitev škode - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Podlaga za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti predstavljajo duševne bolečine, ki so posledica omejitev v oškodovančevih življenjskih aktivnostih. Ugotovljene škodne posledice, ki jih je utrpela tožnica, pa se ne kažejo v zmanjšanju tožničinih življenjskih aktivnosti, ampak v tožničini prizadetosti zaradi brazgotine, ki ji je ostala na obrazu in ki ji povzroča duševno trpljenje v socialnih stikih. Zato pa podlaga za priznanje denarne odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni podana.
ZPP člen 333, 333/1, 363, 363/1, 333, 333/1, 363, 363/1. ZDSS-1 člen 3, 3/3, 3, 3/3.
dovoljenost pritožbe - odločba sodišča druge stopnje
Določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1 določa pristojnost VS RS za odločanje o pritožbah (in revizijah) zoper odločbe pritožbenega sodišča. Dovoljenost pritožbe predstavlja - poleg pravočasnosti in popolnosti - procesno predpostavko, ki mora biti podana, da lahko VS RS o pritožbi po vsebini sploh odloča. Pravno zmotno je zato pritožbeno naziranje, da določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1, ki določa pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve pritožbenega sodišča, določa tudi dovoljenost pritožbe, in sicer drugače kot ZPP. Citirana določba ZDSS-1 določa le sodišče, ki je pristojno odločati o dovoljenih pritožbah zoper odločbe pritožbenega sodišča ter jo je potrebno uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odstavka 30. člena in 3. odstavka 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 novo uvedena procesnopravna instituta popolne pritožbene obravnave in dopuščene revizije.
ZGD člen 52, 52/1, 53, 53-3. ZTVP člen 13, 14, 14/1, 14/3.
nakup delnic na podlagi nepopolnih računovodskih izkazov - odškodninska odgovornost članov uprave - neresnično prikazani podatki o poslovanju družbe - vrednost delnice - podatki o poslovanju povezanih družb
Za pravilnost in poštenost računovodskih izkazov uprava družbe odgovarja družbi.
Vedenje oškodovanca za „netočnost oziroma nepopolnost podatkov v prospektu" že po zakonu samem predstavlja pretrganje vzročne zveze med dolžnostjo posredovati točne podatke in nastalo škodo.