verzija - delovno razmerje - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik za obdobje, ko je bil v rednem delovnem razmerju, ni upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Za to obdobje je tožnik prejete zneske dolžan vrniti, saj je s sklenitvijo sodne poravnave oz. vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila.
Ker je zavarovalnica vtoževala regres ne le po času, ko je škoda nastala in je bila pogodba sklenjena (čas neomejenega regresa), ampak je tudi vtoževala regres iz sklenjenega sporazuma s tožencem, katerega se pa tožena stranka ni držala, mora sodišče tudi o sporazumu zavzeti stališče. V času sklepanja sporazuma je bila takšna poravnava dopustna, zato sodišče mora zavzeti stališče o veljavnosti tega sporazuma v času veljavnosti noveliranega ZOZP, ki ureja nižji regres, kot je višina dogovorjenega regresa po sporazumu.
ZOR člen 256, 256/2, 256, 256/2. ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2.
menično poroštvo - bianco menica - ugovori iz temeljnega razmerja
Ugovori iz temeljnega pravnega posla so dopustni, ker menično razmerje izhaja iz temeljnega pravnega posla med izdajateljem - trasantom (ki je v tem primeru istočasno akceptant) in remitentom (tožečo stranko) pri čemer je uporabiti določilo II. odst. čl. 16 Zakona o menici (ZM) v zvezi z II. odst. 256. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je avalist (porok) odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok (čl. 31 Zakona o menici) ima zoper meničnega upnika vse ugovore, torej tudi ugovore iz temeljnega razmerja, kot jih ima oseba za katero jamči.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je obsojenemu preklicalo izrečeno mu pogojno kazen. Res je, da ni v celoti izpolnil v njej mu naloženega posebnega pogoja po povrnitvi prizadejane škode oškodovani družbi. Je pa to, glede na možnosti poskušal storiti, sedaj pa se je zaposlil in razpolaga s sredstvi za poplačilo. Utemeljena je zato sprememba izrečene sodbe z določitvijo novega roka za izpolnitev obveznosti.
prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti, ko le-te dosežejo glavnico, predstavlja kogentne določbe materialnega prava. Namenjene so zaščiti ene pogodbene stranke - dolžnika. Ker je ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotovilo, da so zapadle, pa do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje neplačane obresti, že dosegle vtoževano glavnico, je sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 4. tč. 358. čl. ZPP spremenilo tako, da je dolžnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti v višini vtoževane glavnice.
ZPP člen 363, 363/1, 363, 363/1. ZDSS-1 člen 32, 32/3, 32, 32/3.
sklep pritožbenega sodišča o nedopustitvi revizije - dovoljena pritožba
Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe (1. odstavek 363. člena ZPP). Po splošnem pravnem pravilu, da specialni zakon določeno področje oz. institut lahko uredi drugače kot splošni zakon, pa je ZDSS-1 med drugim določil, da je pritožba zoper sklep, s katerim pritožbeno sodišče ni dopustilo revizije (3. odstavek 32. člena ZDSS-1), dovoljena. Odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo potrebno pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča o nedopustitvi revizije zavreči, ker je bila vložena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je zato napačna.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/2, 277, 277/1, 279, 279/2. OZ člen 376, 378, 381, 1060, 376, 378, 381, 1060.
zamudne obresti - procense obresti
Po določbi čl. 376 OZ obresti res nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Vendar pa po izračunu tožeče stranke obračunane zakonske zamudne obresti niso dosegle glavnice. Da bi to dosegle zahtevane zakonske zamudne obresti od 28.2.2004 dalje do dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala kot bi v skladu s I. odst. 7. čl. ZPP morala. Poleg tega bi morala tudi določno navesti, kdaj so zamudne obresti glavnico dosegle (tega konkretno pa ne navaja niti v pritožbi). Ker navedenega v postopku na prvi stopnji tožena stranka ni uveljavljala, pomenijo njene pritožbene navedbe tudi nova dejstva, s katerimi pa se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati (I. odst. 337. čl. ZPP).
ZGD člen 52, 52/1, 53, 53-3. ZTVP člen 13, 14, 14/1, 14/3.
nakup delnic na podlagi nepopolnih računovodskih izkazov - odškodninska odgovornost članov uprave - neresnično prikazani podatki o poslovanju družbe - vrednost delnice - podatki o poslovanju povezanih družb
Za pravilnost in poštenost računovodskih izkazov uprava družbe odgovarja družbi.
Vedenje oškodovanca za „netočnost oziroma nepopolnost podatkov v prospektu" že po zakonu samem predstavlja pretrganje vzročne zveze med dolžnostjo posredovati točne podatke in nastalo škodo.
Ker ob dokaj obširni cit. obrazložitvi v njej res niso navedeni razlogi o za izpodbijano odločitev (tudi) tistih odločilnih dejstvih, ki jih v pritožbi našteva tožena stranka (in jih je sodišče druge stopnje prav tako navedlo v obrazložitvi svojega sklepa (povzetek obrazložitve pritožbe)), je izpodbijana sodba prve stopnje dejansko neobrazložena. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
Revijo lahko vložijo le stranke pravdnega postopka in to proti sodbi ali sklepu s katerim je pravdni postopek pravnomočno končan. Revizija tretjega proti sklepu, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za prevzem pravde na strani tožeče stranke, ni dovoljena.
ugovor tretjega - rok za ugovor - pravni interes - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, niti ne more uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Pravni interes za vložitev ugovora tretji pridobi šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene oz. določljive, to je z rubežem premičnin.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - denarna sredstva
Glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe v predlogu za izvršbo - rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, ob upoštevanju kraja sedeža dolžnika, je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
Po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu sodišče nadaljuje kazenski postopek. S tem je obdolženemu dana možnost, da se na glavni obravnavi izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, da navede vsa dejstva, ki so mu v korist in predlaga izvedbo razbremenilnih dokazov.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - pomanjkanje procesnih predpostavk
Formalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave bi pritožnika morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni.
DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL53433
ZZZDR člen 54, 57, 58, 58/2, 54, 57, 58, 58/2. ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZN člen 47, 47. ZIZ člen 168, 211, 168, 211.
izvršba na nepremičnino - stečajni postopek - izločitvena pravica - dokaz o dolžnikovi lastnini - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v času zakonske zveze za sicer originaren način pridobitve lastninske pravice oziroma skupne lastnine na podlagi zakona in torej vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven element pridobitve, vendar pa se po drugi strani izvršba ob upoštevanju 54. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne more voditi na skupno premoženje ampak le na določen solastniški delež.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - načelo koneksnosti -izključitvena klavzula
Toženčevi prihranki, glede katerih tožnica zahteva ugotovitev, da sodijo v skupno premoženje in njen delež na njih v višini 1/2, se nahajajo v Švici in so posledica pravne ureditve v Švici. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da dejanskega stanja, ki izvira iz kompleksnih pravnih institutov oziroma sistemov (kot sta pokojninsko zavarovanje in druge oblike varčevanja) nekega pravnega območja, ni mogoče materialnopravno pravilno interpretirati z uporabo prava druge države. ZMZPP v prvem odstavku 2. člena uzakonja t.i. načelo koneksnosti v obliki izključitvene klavzule, ki sodišču omogoča, da prava, na katerega napotujejo določbe tega zakona, izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno ,da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Glede na zgoraj povzete okoliščine obravnavane pravdne zadeve je očitno, da med razmerjem in švicarskim obstoji zelo tesna povezava, medtem ko ti prihranki s slovenskim pravom, na uporabo katerega sicer odkazuje 38. člen ZMZPP, nimajo pomembnejše zveze, zato je treba glede njih uporabiti švicarsko pravo.
ZPPSL člen 99, 99/2, 111, 131, 99, 99/2, 111, 131.
stečajni postopek - stečajni dolžnik - samostojni podjetnik - premoženje - fizična oseba - izvršba - prekinitev izvršbe
Po čl. 111 ZPPSL se prekinejo samo tiste izvršbe, ki so bile dovoljene proti stečajnemu dolžniku. Ker pa se navedena izvršba vodi zoper dolžnika P. T. kot fizično osebo, ni bilo pogojev za prekinitev izvršilnega postopka in zato tudi ni pogojev za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka s strani stečajnega senata, kot to zmotno uveljavlja upnica v pritožbi.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se upnika oprosti plačila kupnine v smislu drugega odstavka 191. člena ZIZ in da je dolžan na račun davščin ter izvršilnih stroškov plačati 1.000.000,00 SIT.
Prvostopenjsko sodišče je pri izračunu zneska, ki ga mora na račun kupnine, poleg davka na promet nepremičnin plačati upnik, pravilno upoštevalo tudi izvršilne stroške drugih dveh upnikov. Pri tem je izhajalo iz določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ, po kateri se iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka. Pravilo 197. člena ZIZ ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka in določa prvenstveni vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo, neodvisno od tega ali gre za stroške upnika v tem izvršilnem postopku ali drugih upnikov in ali se zaradi njihovega poplačila vodi ta izvršilni postopek (o tem Starovič, komentar Zakona o izvršilnem postopku - načelo realne prioritete), kar pomeni tako upnika, ki je sprožil ta izvršilni postopek, kot ostalih upnikov, pri čemer upniki lahko postavijo zahtevo za povrnitev stroškov do konca razdelitvenega naroka. Stroški izvršilnega postopka imajo namreč absolutno prednost ne glede na to, koliko je upnikov in kdaj so pristopili k izvršbi (o tem tudi Triva - Belajac - Dika, Sodno izvršilno pravo). Pravilo 197. člena ZIZ namreč ne loči stroškov prvotnega izvršilnega postopka in stroškov pristopnih zadev.
SPZ člen 142, 142. ZZK-1 člen 128, 128/2, 128, 128/2.
pravni interes - izbris zastavne pravice - upravičeni predlagatelj
Drugi zastavni upnik, ki ima kvalificirano pobotnico za terjatve zastavnega upnika, ki je vpisan v zemljiško knjigo pred njim, ima po členu 128/2 ZZK-1 pravni interes, da vloži predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice ter izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti, saj na ta način pride do vpisa svoje zastavne pravice na prvo mesto.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 240, 131, 131/1, 131/2, 240.
protipravnost ravnanja - izvršitelj - odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - rubež - ugovor tretjega
Smisel izvršilnega postopka je, s prisilnimi ukrepi v razmerju proti dolžniku doseči izvršitev sodne odločbe (prim. 1. odst. 1.čl. ZIZ). Rubež se skladno temu izhodišču opravi na stvareh, ki so v (neposredni) posesti dolžnika. Na ta način se poseže v dolžnikov položaj. Morebitne pravice (in ne posredna posest) tretjih (prim. 64. čl. ZIZ) pa so zavarovane z ugovorom tretjega. Pritožbeno sodišče še dodaja, da izvršitelj ni pristojen za odločanje o teh pravicah. V pritožbi zatrjevana "absurdnost situacije" ne zadošča za nastanek odškodninske odgovornosti, ker je posledica izrecnih pooblastil izvršitelja v splošnih predpisih, sprejem splošnih predpisov pa po splošnih načelih odškodninskega prava ne more imeti značilnosti protipravnega ravnanja. Tožeči stranki je zatrjevana škoda nastala zaradi kršitve sklenjene pogodbe o najemu: najemnik (dolžnik v izvršilnem postopku) avtomobila namreč ni vrnil ob izteku pogodbeno dogovorjenega roka. Res je, da je do kršitve pogodbe prišlo zaradi izvedenih izvršilnih dejanj proti dolžniku. Vendar bi se dolžnik - najemnik prisilnim izvršilnim dejanjem lahko izognil na več načinov. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da za zatrjevano škodo nihče ne odgovarja (prim. 240. čl. OZ).