ZIZ člen 64, 65, 64, 65. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
ugovor tretjega - pravnomočno razsojena stvar
Ker je sodišče prve stopnje v ugovoru tretje že pravnomočno odločilo, je ponoven ugovor tretje, ki je po vsebini povsem enak prejšnjemu ugovoru, sedaj pravilno zavrglo kot nedovoljen.
Za primer neoriginarnega načina pridobitve lastninske pravice ZZK-1 ne predvideva zaznambe spora, saj so v določilu I. odst. 79. čl. ZZZK-1 taksativno našteti primeri, ko pridobitelj lastninske pravice lahko uspešno uveljavlja zaznambo spora. Gre za primere stvarnopravnih in ne obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičnino.
ugovor tretjega - rok za ugovor - pravni interes - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, niti ne more uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Pravni interes za vložitev ugovora tretji pridobi šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene oz. določljive, to je z rubežem premičnin.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - denarna sredstva
Glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe v predlogu za izvršbo - rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, ob upoštevanju kraja sedeža dolžnika, je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - pomanjkanje procesnih predpostavk
Formalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave bi pritožnika morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni.
ZOR člen 256, 256/2, 256, 256/2. ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2.
menično poroštvo - bianco menica - ugovori iz temeljnega razmerja
Ugovori iz temeljnega pravnega posla so dopustni, ker menično razmerje izhaja iz temeljnega pravnega posla med izdajateljem - trasantom (ki je v tem primeru istočasno akceptant) in remitentom (tožečo stranko) pri čemer je uporabiti določilo II. odst. čl. 16 Zakona o menici (ZM) v zvezi z II. odst. 256. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je avalist (porok) odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok (čl. 31 Zakona o menici) ima zoper meničnega upnika vse ugovore, torej tudi ugovore iz temeljnega razmerja, kot jih ima oseba za katero jamči.
ZZK-1 člen 11, 79, 79/3, 120, 161, 161/1. ZNP člen 37.
zaznamba spora – celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vpisi v zemljiško knjigo na celotno nepremičnino
Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
Odstranitev škodne nevarnosti je upravičena že tedaj, ko obstoji določena nevarnost nastanka škode, vendar pa mora biti nevarnost škode konkretna in gotova. Opustitveni zahtevek ni utemeljen zaradi neopredeljene manjše in le domnevne škode. Pogoj za uveljavljanje zahtevka po 1. odst. 156. čl. ZOR je, da preti večja škoda, ki je pravni standard, katerega izpolnjuje sodna praksa.
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 249, 245, 245/1, 245/3, 249.
nagrada izvedencu - strokovna institucija kot izvedenec
Nagrada za podano ustno in pisno izvedensko mnenje, ki je bila izvedencema priznana z izpodbijanima sklepoma, se ne nanaša na izvedensko mnenje, za katerega je izstavila račun M. fakulteta. Iz obrazložitve sklepov o odmerjeni nagradi izvedencema V. S. in B. G. je namreč razvidno, da se nagrada nanaša na dodatno izvedenstvo, ki ga je sodišče naložilo navedenima izvedencema.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prebivališče
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka v določenem roku ne bo odgovorila na tožbo, toženi stranki vročena na naslov S., ki ga kot naslov svojega začasnega bivališča navaja tudi pritožnik. Toženi stranki je bila torej dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 443, 443/1, 455, 456, 443, 443/1, 455, 456.
sodba zaradi odpovedi - spor majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo stranki
V sporu majhne vrednosti se izda sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena (455. čl. ZPP). V vabilu na glavno obravnavo mora biti po določilu 456. čl. ZPP med drugim navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
neupravičena odklonitev oprave izvedenskega dela – kaznovanje izvedenca – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Teža kršitev obeh in predvsem na toženčevi strani znatno prekoračena hitrost ter vinjenost, zaradi katere je prišlo po mnenju pritožbenega sodišča do pretežnega dela škode, terja drugačno razmejitev odgovornosti, kot jo je na podlagi 2. odst. 154. čl. Obligacijskega zakonika opredelilo sodišče prve stopnje in sicer razmejitev odgovornosti v korist voznika motornega kolesa.
ZZK-1 člen 36, 124, 146, 146/1-4, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zavezovalni pravni posel - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - načelo kavzalnosti
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben temeljni pravni posel, ki lastnika zavezuje k prenosu lastninske pravice in mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zato tudi 148. čl. ZZK-1 kot enega od formalnih pogojev za vpis določa tudi, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva, listina pa je obligacijska podlaga za prenos, spremembo ali prenehanje pravice (načelo kavzalnosti - 36. čl. ZZK-1 ter 39. in 40. čl. SPZ) in mora predlagatelj listino o pravnem poslu predlogu predložiti (4. tč. 146. čl. ZZK-1).
Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – napaka volje – nedopustna grožnja
Dejstvo, da je bilo tožnici dano na izbiro, ali bo sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali pa bo zaradi kršitev, ki jih je ugotovila tožena stranka, zoper njo uveden postopek v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali prevare. Predočenje morebitnih ukrepov delavcu ne predstavlja nedopustne grožnje.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8. ZPP člen 212, 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - navedba dejstev - trditvena podlaga - izvajanje dokazov
Glede vrste in višine vlaganj v poslovni prostor tožena stranka sploh ni navajala nobenih dejstev. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen informativni dokaz, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve.