spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - načelo koneksnosti -izključitvena klavzula
Toženčevi prihranki, glede katerih tožnica zahteva ugotovitev, da sodijo v skupno premoženje in njen delež na njih v višini 1/2, se nahajajo v Švici in so posledica pravne ureditve v Švici. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da dejanskega stanja, ki izvira iz kompleksnih pravnih institutov oziroma sistemov (kot sta pokojninsko zavarovanje in druge oblike varčevanja) nekega pravnega območja, ni mogoče materialnopravno pravilno interpretirati z uporabo prava druge države. ZMZPP v prvem odstavku 2. člena uzakonja t.i. načelo koneksnosti v obliki izključitvene klavzule, ki sodišču omogoča, da prava, na katerega napotujejo določbe tega zakona, izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno ,da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Glede na zgoraj povzete okoliščine obravnavane pravdne zadeve je očitno, da med razmerjem in švicarskim obstoji zelo tesna povezava, medtem ko ti prihranki s slovenskim pravom, na uporabo katerega sicer odkazuje 38. člen ZMZPP, nimajo pomembnejše zveze, zato je treba glede njih uporabiti švicarsko pravo.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 240, 131, 131/1, 131/2, 240.
protipravnost ravnanja - izvršitelj - odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - rubež - ugovor tretjega
Smisel izvršilnega postopka je, s prisilnimi ukrepi v razmerju proti dolžniku doseči izvršitev sodne odločbe (prim. 1. odst. 1.čl. ZIZ). Rubež se skladno temu izhodišču opravi na stvareh, ki so v (neposredni) posesti dolžnika. Na ta način se poseže v dolžnikov položaj. Morebitne pravice (in ne posredna posest) tretjih (prim. 64. čl. ZIZ) pa so zavarovane z ugovorom tretjega. Pritožbeno sodišče še dodaja, da izvršitelj ni pristojen za odločanje o teh pravicah. V pritožbi zatrjevana "absurdnost situacije" ne zadošča za nastanek odškodninske odgovornosti, ker je posledica izrecnih pooblastil izvršitelja v splošnih predpisih, sprejem splošnih predpisov pa po splošnih načelih odškodninskega prava ne more imeti značilnosti protipravnega ravnanja. Tožeči stranki je zatrjevana škoda nastala zaradi kršitve sklenjene pogodbe o najemu: najemnik (dolžnik v izvršilnem postopku) avtomobila namreč ni vrnil ob izteku pogodbeno dogovorjenega roka. Res je, da je do kršitve pogodbe prišlo zaradi izvedenih izvršilnih dejanj proti dolžniku. Vendar bi se dolžnik - najemnik prisilnim izvršilnim dejanjem lahko izognil na več načinov. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da za zatrjevano škodo nihče ne odgovarja (prim. 240. čl. OZ).
DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL53433
ZZZDR člen 54, 57, 58, 58/2, 54, 57, 58, 58/2. ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZN člen 47, 47. ZIZ člen 168, 211, 168, 211.
izvršba na nepremičnino - stečajni postopek - izločitvena pravica - dokaz o dolžnikovi lastnini - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v času zakonske zveze za sicer originaren način pridobitve lastninske pravice oziroma skupne lastnine na podlagi zakona in torej vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven element pridobitve, vendar pa se po drugi strani izvršba ob upoštevanju 54. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne more voditi na skupno premoženje ampak le na določen solastniški delež.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se upnika oprosti plačila kupnine v smislu drugega odstavka 191. člena ZIZ in da je dolžan na račun davščin ter izvršilnih stroškov plačati 1.000.000,00 SIT.
Prvostopenjsko sodišče je pri izračunu zneska, ki ga mora na račun kupnine, poleg davka na promet nepremičnin plačati upnik, pravilno upoštevalo tudi izvršilne stroške drugih dveh upnikov. Pri tem je izhajalo iz določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ, po kateri se iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka. Pravilo 197. člena ZIZ ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka in določa prvenstveni vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo, neodvisno od tega ali gre za stroške upnika v tem izvršilnem postopku ali drugih upnikov in ali se zaradi njihovega poplačila vodi ta izvršilni postopek (o tem Starovič, komentar Zakona o izvršilnem postopku - načelo realne prioritete), kar pomeni tako upnika, ki je sprožil ta izvršilni postopek, kot ostalih upnikov, pri čemer upniki lahko postavijo zahtevo za povrnitev stroškov do konca razdelitvenega naroka. Stroški izvršilnega postopka imajo namreč absolutno prednost ne glede na to, koliko je upnikov in kdaj so pristopili k izvršbi (o tem tudi Triva - Belajac - Dika, Sodno izvršilno pravo). Pravilo 197. člena ZIZ namreč ne loči stroškov prvotnega izvršilnega postopka in stroškov pristopnih zadev.
SPZ člen 142, 142. ZZK-1 člen 128, 128/2, 128, 128/2.
pravni interes - izbris zastavne pravice - upravičeni predlagatelj
Drugi zastavni upnik, ki ima kvalificirano pobotnico za terjatve zastavnega upnika, ki je vpisan v zemljiško knjigo pred njim, ima po členu 128/2 ZZK-1 pravni interes, da vloži predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice ter izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti, saj na ta način pride do vpisa svoje zastavne pravice na prvo mesto.
ponarejanje listin - uporaba krive listine - dejansko stanje - kazenska sankcija
V skladu z izvedenim dokaznim postopkom je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so obravnavani računi krive listine, katere je obdolženi v davčnem postopku namenoma uporabil.
Nemogoče je na bencinski črpalki v različnih dnevih in urah pridobiti račune, ki bi si po na hrbtišču natisnjenih reklamah tako sledili, kot da med enim in drugim ne bi bil izdan noben račun. Glede na to, da je obdolženi pridobil in uporabil kar 80 ponarejenih računov, katere je knjižil med stroške poslovanja in za njih uveljavljal vstopni DDV, je pogojna obsodba neprimerna. Ob upoštevanju olajševalnih okoliščin - časovne odmaknjenosti od dogodka, relativno majhne premoženjske koristi in obdolženčeve nekaznovanosti, je primerna in pravična denarna kazen.
stroški postopka - povod za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost.
ZZK-1 člen 11, 79, 79/3, 120, 161, 161/1. ZNP člen 37.
zaznamba spora – celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vpisi v zemljiško knjigo na celotno nepremičnino
Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
Odstranitev škodne nevarnosti je upravičena že tedaj, ko obstoji določena nevarnost nastanka škode, vendar pa mora biti nevarnost škode konkretna in gotova. Opustitveni zahtevek ni utemeljen zaradi neopredeljene manjše in le domnevne škode. Pogoj za uveljavljanje zahtevka po 1. odst. 156. čl. ZOR je, da preti večja škoda, ki je pravni standard, katerega izpolnjuje sodna praksa.
neupravičena odklonitev oprave izvedenskega dela – kaznovanje izvedenca – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze.
ZZK-1 člen 36, 124, 146, 146/1-4, 148, 148/1-1. SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zavezovalni pravni posel - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - načelo kavzalnosti
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben temeljni pravni posel, ki lastnika zavezuje k prenosu lastninske pravice in mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zato tudi 148. čl. ZZK-1 kot enega od formalnih pogojev za vpis določa tudi, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva, listina pa je obligacijska podlaga za prenos, spremembo ali prenehanje pravice (načelo kavzalnosti - 36. čl. ZZK-1 ter 39. in 40. čl. SPZ) in mora predlagatelj listino o pravnem poslu predlogu predložiti (4. tč. 146. čl. ZZK-1).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Teža kršitev obeh in predvsem na toženčevi strani znatno prekoračena hitrost ter vinjenost, zaradi katere je prišlo po mnenju pritožbenega sodišča do pretežnega dela škode, terja drugačno razmejitev odgovornosti, kot jo je na podlagi 2. odst. 154. čl. Obligacijskega zakonika opredelilo sodišče prve stopnje in sicer razmejitev odgovornosti v korist voznika motornega kolesa.
ZPP člen 443, 443/1, 455, 456, 443, 443/1, 455, 456.
sodba zaradi odpovedi - spor majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo stranki
V sporu majhne vrednosti se izda sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena (455. čl. ZPP). V vabilu na glavno obravnavo mora biti po določilu 456. čl. ZPP med drugim navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - prebivališče
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka v določenem roku ne bo odgovorila na tožbo, toženi stranki vročena na naslov S., ki ga kot naslov svojega začasnega bivališča navaja tudi pritožnik. Toženi stranki je bila torej dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 249, 245, 245/1, 245/3, 249.
nagrada izvedencu - strokovna institucija kot izvedenec
Nagrada za podano ustno in pisno izvedensko mnenje, ki je bila izvedencema priznana z izpodbijanima sklepoma, se ne nanaša na izvedensko mnenje, za katerega je izstavila račun M. fakulteta. Iz obrazložitve sklepov o odmerjeni nagradi izvedencema V. S. in B. G. je namreč razvidno, da se nagrada nanaša na dodatno izvedenstvo, ki ga je sodišče naložilo navedenima izvedencema.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja
S pritožbenimi trditvami, da ni podpisala nobene pogodbe s tožečo stranko in da bi lahko grafolog ugotovil, da podpis na pogodbi ni njen, ter da je s tožečo stranko dejansko sodeloval S., ne pa tožena stranka, slednja izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopustno, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti.
izbris družbe - izpodbojnost zakonske domneve - premoženje družbe
Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.