sporazum o prenehanju delovnega razmerja – napaka volje – nedopustna grožnja
Dejstvo, da je bilo tožnici dano na izbiro, ali bo sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali pa bo zaradi kršitev, ki jih je ugotovila tožena stranka, zoper njo uveden postopek v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali prevare. Predočenje morebitnih ukrepov delavcu ne predstavlja nedopustne grožnje.
zastavna pravica na ladji - sporazum strank - stvarna pristojnost
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944. čl. Pomorskega zakonika (PZ).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8. ZPP člen 212, 212.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - navedba dejstev - trditvena podlaga - izvajanje dokazov
Glede vrste in višine vlaganj v poslovni prostor tožena stranka sploh ni navajala nobenih dejstev. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen informativni dokaz, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve.
začasna odredba - motenje posesti - začetek teka subjektivnega roka za tožbo
Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki opredeljuje dejanje kot z zakonom sankcionirano motenje posesti, je tudi subjektivni odnos motilca do povzročene posledice, ki se izraža v namerni povzročitvi spremembe posestnega stanja ali pa v zavestnem vztrajanju pri takšni spremembi oz. nepripravljenosti vzpostaviti prejšnje stanje.
ZPP člen 337, 337/1, 458, 480, 337, 337/1, 458, 480.
plačilo odškodnine - skrbnost dobrega strokovnjaka - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbena novota
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bili pravdni stranki v poslovnem odnosu, zato predstavlja že pritožbena trditev, da temu ni bilo tako, izpodbijanje po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni dopustno.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nezmožnost izpodbijanja ugotovitve dejanskega stanja
S pritožbenimi trditvami, da ni podpisala nobene pogodbe s tožečo stranko in da bi lahko grafolog ugotovil, da podpis na pogodbi ni njen, ter da je s tožečo stranko dejansko sodeloval S., ne pa tožena stranka, slednja izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopustno, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti.
izbris družbe - izpodbojnost zakonske domneve - premoženje družbe
Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.
Na predmetih, ki predstavljajo skupno premoženje, imata zakonca enaka deleža, razen če pod pogoji in na način, kot to določa čl. 58 ZZDR, ne dokažeta drugače. Na višino deleža ne more vplivati okoliščina, ali je za pridobitev skupnega premoženja bil najet kredit, ki še ni odplačan, kateri od zakoncev ga je odplačal in koliko ga je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti in koliko po njej. Po določbi II. in III. odst. 56 čl. ZZZDR, pomeni najeti kredit pasivo skupnega premoženja v zvezi s katero zakonca po razvezi zakonske zveze obdržita obveznost njene poravnave tretjim. V njunem medsebojnem razmerju pa zakonca obdržita obveznost odplačevanja v sorazmerju s svojim deležem na pridobljenem skupnem premoženju, pri čemer pa tistemu zakoncu, ki plača tudi za drugega pripada le obligacijski zahtevek.
denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti
Ob pravilnem dejanskem zaključku, da je vsebina pisma objektivno žaljiva za tožnika, in da je tožnikoma nastala nematerialna škoda zaradi toženkinega pisma, se toženka ni mogla ekskulpirati svoje odškodninske odgovornosti zgolj s trditvijo, da s pismom ni imela namena žaliti tožnikov.
Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 je bila v Uradnem listu RS objavljenja 17.3.2006, zato sodišče prve stopnje ob sojenju 16.3.2006 ni imelo podlage za uporabo čl. 376 Obligacijskega zakonika (OZ) glede na 1060. čl. OZ. Ustavna odločba U -I-300/04 pa velja tudi za predmetno zadevo. Glede na 44. čl. ZUstS se 1060. čl. OZ, ki ga je Ustavno sodišče RS z navedeno odločbo razveljavilo, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1. 1. 2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), čeprav so že dosegle ali presegle glavnico, ne uporablja za to razmerje, saj je nastalo pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati in o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - pravdna sposobnost
Poslovno sposobna stranka je tudi pravdno sposobna. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker sta oba udeleženca vozila v nasprotju s prometnimi pravili. Zavarovanec tožeče stranke je znatno prekoračil dovoljeno hitrost, zavarovanec tožene stranke pa je prekršil pravilo prednosti. Glede na težo kršitev je soudeležba zavarovanca tožeče stranke 30 %, zavarovanca tožene stranke 70 %.
Ker je tožena stranka z izjavo v dopisu z dne 22.8.2001 prevzela obveznost povrniti oškodovancem škodo, nastalo jim zaradi kršitve dogovora z nepodpisano pogodbo, mora tožeči stranki povrniti vtoževano škodo.
Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dolžnik z ugovorom nasprotoval sami terjatvi upnika (zatrjeval je namreč tudi negativna dejstva), niti se ni opredelilo do listin, ki jih je dolžnik priložil ugovoru. Zaradi tega je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.
Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.