Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 16.
plačilo storitev izvršitelja - neizveden rubež
Po določbi 4. odst. tar. št. 1 je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% po tar. št. 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča treba razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je preselil ali ne more vstopiti tisti trenutek v stanovanje in v podobnih primerih.
Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organizirati kontrolo rokov, ki takega spregleda roka ne bi dopuščala, računalniški program pa je dodaten pripomoček, da do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo.
Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev pogodbe - soglasje volj - sprejem ponudbe - zakonita predkupna pravica - kršitev pogodbe - nesklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe - rok za vložitev tožbe
Posebnost ureditve prodaje po ZKZ je, da mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, dati ponudbo upravni enoti na območju, kjer je kmetijsko zemljišče (1. odstavek 20. člen ZKZ; torej ne individualnim predkupnim upravičencem, kot to sicer velja v primeru pogodbene predkupne pravice - prim. 507. člen OZ, in tudi ne določeni osebi, kot to sicer velja za ponudbo - prim. 1. odstavek 22. člena OZ), vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, pa mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe (1. odstavek 21. člen ZKZ; torej ne samo osebe, ki imajo predkupno pravico po 23. členu ZKZ). Ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča torej lahko sprejme več oseb in že zato ni mogoče šteti, da pogodba nastane s samim sprejemom ponudbe s strani predkupnega upravičenca ali kake druge osebe, ki želi kupiti kmetijsko zemljišče. Nadaljnji pogoj pa je, da pravni posel odobri upravna enota (19. člen ZKZ). Zaradi drugačne specialne ureditve po ZKZ so torej izključena splošna določila OZ o tem, da je pogodba sklenjena že takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (1. odstavek 21. člena OZ).
Sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalca zavezuje k temu, da s predkupnim upravičencem oziroma osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, sprejemnik ponudbe pa s sprejemom ponudbe pridobi pravico zahtevati od lastnika sklenitev prodajne pogodbe. Če je sprejemnik ponudbe obenem tudi predkupni upravičenec, pomeni nesklenitev prodajne pogodbe tudi kršitev predkupne pravice, če pa ni predkupni upravičenec, je njegov položaj primerljiv s položajem, kadar je sklenjena predpogodba: lastnik kmetijskega zemljišča je z izročitvijo ponudbe upravni enoti za prodajo zemljišča prevzel obveznost, da bo s sprejemnikom ponudbe sklenil pogodbo o prodaji tega zemljišča (torej je prevzel obveznost, kot jo opredeljuje 1. odstavek 33. člena OZ) - tudi nesklenitev take (glavne) pogodbe je mogoče nato zahtevati s tožbo (4. odstavek 33. člena OZ). Tako 1. odstavek 512. člena kot tudi 5. odstavek 33. člena OZ določata 6 mesečni rok za uveljavitev zahtevka za sklenitev pogodbe; oba roka sta tudi prekluzivna.
izrek sodbe - razlogi sodbe - nasprotovanje - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med njimi - absolutna kršitev postopka
Izpodbijana izreka cit. sodbe nasprotujeta njenim razlogom in tudi v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju. Cit. sodba prve stopnje ima tako pomanjkljivost , zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
Ker je tožena stranka z izjavo v dopisu z dne 22.8.2001 prevzela obveznost povrniti oškodovancem škodo, nastalo jim zaradi kršitve dogovora z nepodpisano pogodbo, mora tožeči stranki povrniti vtoževano škodo.
Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.
ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
ZSZ člen 33, 37, 33, 37, 33, 37. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
razlastitev - odškodnina - zamudne obresti
Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.
začasna odredba - (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
V skladu z določbo 268. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi in zato nepravnomočnost takšnega sklepa ne predstavlja ovire za zemljiškoknjižno realizacijo izdanega sklepa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo v zemljiški knjigi (9. čl. ZIZ).
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.
Niso sprejemljiva zatrjevanja obt., da je očitana mu dejanja izvršil zaradi groženj tretjega, tudi če so te obstajale, teh ni jemal resno. Ne pred izvršitvijo in ne med njo obt. tega ni nikoli izrecno pojasnil in tudi ne priznava policiji.
pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – uporaba prava – vzročna zveza – pravni pojem – izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Izvedensko mnenje izvedenca Ž.1 predstavlja obrazložene pripombe na izvedensko mnenje, izdelano v pravdnem postopku. Tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo, saj je odgovarjalo na pripombe. Pripombe pa v največji meri spadajo v področje uporabe prava, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno zaslišanje izvedenca Ž.2 ni bilo potrebno. Res je „vzročna zveza“ kot predpostavka odškodninske odgovornosti pravni pojem in zato vprašanje, postavljeno izvedencu, ni bilo ustrezno, vendar tožeča stranka v tej smeri na postavljeno vprašanje ni imela pripomb. Še pomembneje pa je, da sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem glede vprašanja, ali je na nepremičnini tožnikov nastala kakšna škoda ali je ta škoda nastala zaradi miniranja. Izvedenec je torej moral odgovoriti na vprašanje, kaj so dejanski (naravni) vzroki zatrjevanih posledic in na to vprašanje je smiselno tudi odgovoril.
Če je sodišče 1. stopnje zaradi zmotne ocene izvedenih dokazov izdalo oprostilno sodbo, jo sme sodišče 2. stopnje ob pravilni oceni istih dokazov spremeniti na seji senata v obsodilno. Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Napoved pritožbe ni potrebna.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
KZ člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZKP člen 169, 169/6, 169, 169/6.
zloraba prostitucije - dejansko stanje - zahteva za preiskavo
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožbeni zahtevek - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Tožnica s tožbo zahteva od zakonca, to je toženca, da ji prizna lastninski delež na sporni nepremičnini do 1/2 , kot podlago za tožbeni zahtevek pa navaja, da gre za skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Če tožena stranka takšnemu zahtevku ne oporeka, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir, da se takšna delitev (v skladu z 2. odstavkom 58. člena ZZZDR) ne opravi.
Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.