Ker je navedena vloga tožene stranke njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o izterjavi neplačane takse za pritožbo, in ne njena zahteva iz čl. 27/(1) ZST, ki jo tudi sicer lahko stranka da le v roku 15 dni po opozorilu sodišča, da mora plačati takso (čl. 26/(1) ZST) oz. od vročitve opomina za plačilo sodne takse (čl. 26/4) ZST), oz. najpozneje preden sodišče izda sklep o izterjavi neplačane takse (čl. 30/(1) ZST), kasneje pa taka zahteva ne more več prodati, kar zanjo nima več pravega interesa, je sodišče prve stopnje uporabilo določbo čl. 29/(1) ZST nepravilno, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela obravnavanega sklepa. Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/I ZPP je podana.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker sta oba udeleženca vozila v nasprotju s prometnimi pravili. Zavarovanec tožeče stranke je znatno prekoračil dovoljeno hitrost, zavarovanec tožene stranke pa je prekršil pravilo prednosti. Glede na težo kršitev je soudeležba zavarovanca tožeče stranke 30 %, zavarovanca tožene stranke 70 %.
Ker je tožena stranka z izjavo v dopisu z dne 22.8.2001 prevzela obveznost povrniti oškodovancem škodo, nastalo jim zaradi kršitve dogovora z nepodpisano pogodbo, mora tožeči stranki povrniti vtoževano škodo.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4, 16.
plačilo storitev izvršitelja - neizveden rubež
Po določbi 4. odst. tar. št. 1 je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% po tar. št. 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča treba razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je preselil ali ne more vstopiti tisti trenutek v stanovanje in v podobnih primerih.
ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
Pritožnika na narok, ki ga je sodišče izvedlo, nista bila v redu vabljena, kar pomeni, da sodišče brez njunih izjav ni moglo odločiti. Kasneje ni bilo več naroka. Drži torej, da sodišče do izdaje sklepa o dedovanju tožnikoma ni omogočilo, da se o svojih pravicah izjavita.
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa - sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je določilo 192. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini, potem ko je sklep o domiku pravnomočen in položena kupnina.
pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – uporaba prava – vzročna zveza – pravni pojem – izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Izvedensko mnenje izvedenca Ž.1 predstavlja obrazložene pripombe na izvedensko mnenje, izdelano v pravdnem postopku. Tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo, saj je odgovarjalo na pripombe. Pripombe pa v največji meri spadajo v področje uporabe prava, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno zaslišanje izvedenca Ž.2 ni bilo potrebno. Res je „vzročna zveza“ kot predpostavka odškodninske odgovornosti pravni pojem in zato vprašanje, postavljeno izvedencu, ni bilo ustrezno, vendar tožeča stranka v tej smeri na postavljeno vprašanje ni imela pripomb. Še pomembneje pa je, da sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem glede vprašanja, ali je na nepremičnini tožnikov nastala kakšna škoda ali je ta škoda nastala zaradi miniranja. Izvedenec je torej moral odgovoriti na vprašanje, kaj so dejanski (naravni) vzroki zatrjevanih posledic in na to vprašanje je smiselno tudi odgovoril.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Ustna, nekonkretizirana zaveza za sklenitev neke pogodbe v bodočnosti, ne more predstavljati veljavnega zavezovalnega posla za prenos lastninske pravice na spornem stanovanju na tožnico in drugega toženca in s tem utemeljenosti tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila).
Res so starši tisti, ki najbolj zaznajo reakcije otrok, kot nakazuje pritožba, vendar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, da bi objektiviziralo materino izpoved, pravilno oprlo še na mnenje izvedenke, ki je podala strokovno mnenje o tožničinem strahu in bila o tem še zaslišana.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
Niso sprejemljiva zatrjevanja obt., da je očitana mu dejanja izvršil zaradi groženj tretjega, tudi če so te obstajale, teh ni jemal resno. Ne pred izvršitvijo in ne med njo obt. tega ni nikoli izrecno pojasnil in tudi ne priznava policiji.
KZ člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZKP člen 169, 169/6, 169, 169/6.
zloraba prostitucije - dejansko stanje - zahteva za preiskavo
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - tožbeni zahtevek - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Tožnica s tožbo zahteva od zakonca, to je toženca, da ji prizna lastninski delež na sporni nepremičnini do 1/2 , kot podlago za tožbeni zahtevek pa navaja, da gre za skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. Če tožena stranka takšnemu zahtevku ne oporeka, po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir, da se takšna delitev (v skladu z 2. odstavkom 58. člena ZZZDR) ne opravi.
Če je sodišče 1. stopnje zaradi zmotne ocene izvedenih dokazov izdalo oprostilno sodbo, jo sme sodišče 2. stopnje ob pravilni oceni istih dokazov spremeniti na seji senata v obsodilno. Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče RS. Napoved pritožbe ni potrebna.
Za izločitev predlaganih listin iz spisa, ki sicer sploh ne vsebujeta izjave obdolženke dane davčnemu organu, v zvezi z obdolženki očitanem kaznivem dejanju po 1. odst. 254. čl. KZ, ni podlage v določbi 2. odst. 83 ZKP.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.