Res so starši tisti, ki najbolj zaznajo reakcije otrok, kot nakazuje pritožba, vendar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, da bi objektiviziralo materino izpoved, pravilno oprlo še na mnenje izvedenke, ki je podala strokovno mnenje o tožničinem strahu in bila o tem še zaslišana.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.
pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – uporaba prava – vzročna zveza – pravni pojem – izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Izvedensko mnenje izvedenca Ž.1 predstavlja obrazložene pripombe na izvedensko mnenje, izdelano v pravdnem postopku. Tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo, saj je odgovarjalo na pripombe. Pripombe pa v največji meri spadajo v področje uporabe prava, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno zaslišanje izvedenca Ž.2 ni bilo potrebno. Res je „vzročna zveza“ kot predpostavka odškodninske odgovornosti pravni pojem in zato vprašanje, postavljeno izvedencu, ni bilo ustrezno, vendar tožeča stranka v tej smeri na postavljeno vprašanje ni imela pripomb. Še pomembneje pa je, da sodišče ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem glede vprašanja, ali je na nepremičnini tožnikov nastala kakšna škoda ali je ta škoda nastala zaradi miniranja. Izvedenec je torej moral odgovoriti na vprašanje, kaj so dejanski (naravni) vzroki zatrjevanih posledic in na to vprašanje je smiselno tudi odgovoril.
ZPP člen 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2, 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
glavna obravnava - vabilo - vročitev - fikcija vročitve - čas za pripravo
Sodišče prve stopnje pri razpisu naroka za glavno obravnavo oziroma vabljenju na ta narok tožeči stranki ni zagotovilo primernega časa za pripravo, niti če se upošteva datum fiktivne vročitve vabila, niti če se upošteva datum, do katerega bi imela tožena stranka še možnost prevzeti pošiljko na pošti. V slednjem primeru bi se 15-dnevni rok iztekel šele sedem dni po opravljenem naroku. Ker tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev vabila pravilno opravljena, niso bili podani pogoji, pod katerimi nastopi fikcija umika tožbe.
Ker tožena stranka svojih ugovorov glede tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih ni uveljavljala že v postopku do izdaje razveljavljene sodbe sodišča prve stopnje, je sodišče v ponovljenem postopku utemeljeno zavrnilo njen predlog, naj od tožnika zahteva dostavo delovne knjižice, saj je bila glede teh navedb in dokazov prekludirana.
Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To tudi pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2/2, 2/2, 2/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen tarifna priloga 4, 52, 52/2, tarifna priloga 4, 52, 52/2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 69, 69, 69.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost uporabe tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni KP, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti uredbe z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru, kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom, določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem je glede višine povračil stroškov v zvezi z delom uredba postala inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni KP in so jo bili delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Naknadnih tožnikovih trditev o izjemnih obremenitvah pri delu sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, saj so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer tožnik tudi ni izkazal nobenih opravičljivih razlogov, zakaj ni teh trditev podal že pred tem.
izpodbijanje sklepov skupščine - mandat nadzornega sveta
Pritrditi je pritožnici o materialnopravno zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča, da do izvolitve novega nadzornega sveta opravlja funkcijo nadzornega sveta dotedanji.
Situacijo, ko nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ureja 267. člen ZGD-F, saj v takem primeru ob predpostavki upravičenih predlagateljev določa intervencijo sodišča za imenovanje manjkajočih članov nadzornega sveta. Smiselno enako mora to veljati tudi za primer, ko družba sploh nima več nadzornega sveta, ker mu je na primer mandat potekel, kot to zatrjuje tožnica. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da funkcijo nadzornega sveta do izvolitve novega opravlja dotedanji, torej negira določbo 1. odstavka 267. člena ZGD-F
Čim pa je tako, je dotedanjemu nadzornemu svetu mandat potekel dne 3.6.2003 in nadzorni svet ni imel več pristojnosti pravno veljavno opravljati svoje nadzorne funkcije. Posledično pa tudi ni veljavno njegovo poročilo o pregledu pripojitve z dne 9.6.2003, zato ni bila izpolnjena zakonska dolžnost družbe - tožene stranke iz 7. točke 2. odstavka 516. člena ZGD-F, da omogoči delničarjem pregled poročila nadzornega sveta o pregledu pripojitve, ki ga mora slednji izdelati po 514. a členu ZGD-F na podlagi poročila uprave o pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve je namreč namenjeno seznanitvi delničarjev z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njihovo odločitev na skupščini o soglasju k pogodbi o pripojitvi. Ker torej tožena stranka delničarjem ni zagotovila vpogleda v veljavno poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve, je bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti iz 293. člena ZGD-F
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb zakona o omejitvi delovnega časa zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se s pogodbo o zaposlitvi izrecno dogovorili, da so v mesečni bruto plači zajete vse opravljene ure. Glede na takšno določbo v pogodbi o zaposlitvi ter ob dejstvu, da tožnici delodajalec ni odredil dela preko polnega delovnega časa, tožnica ni upravičena do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom.
Določbo 1. odstavka 142. člena ZD je potrebno razumeti kot možno podlago za materialnopravni ugovor dediča zoper zapustnikovega upnika, da je postala neiztožljiva terjatev upnika do dediča zapustnika v trenutku, ko je dedič poravnal zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
stečajni postopek – izločitvena pravica – rok za prijavo izločitvene pravice – zavrženje prijave
Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.
Tožeča stranka bi morala nemudoma po opravi preizkusa dne 4.2.2004 črpalko vrniti toženi stranki, če je menila, da ne ustreza tehničnim karakteristikam, ali pa toženi stranki izjaviti, da odstopa od pogodbe. Ni pa storila ne enega in niti drugega, saj je črpalko vrnila šele 4.5.2004, toženi stranki pa ni izjavila, da odstopa od pogodbe. S tem se je glede na 2. odst. 514. čl. OZ štelo, da je tožeča stranka ostala pri pogodbi in kasnejša vrnitev črpalke na veljavnost pogodbe ni več vplivala.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o krajevni pristojnosti
V takšnem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. V predmetni zadevi je upnik za primer vložitve ugovora dolžnikov takšen predlog podal, hkrati pa je predložil obe pogodbi o finančnem leasingu, skupaj s poroštvenimi izjavami in Splošnimi pogoji pogodbe o finančnem leasingu.
KZ člen 169, 169/1, 171, 171/4, 169, 169/1, 171, 171/4.
razžalitev - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice
Ker je obdolženi uveljavljal dokaz resnice, je potrebno njegov zagovor preveriti, ne glede na to, da je tožilec dejanje opredelil kot razžalitev. Sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanja in v obravnavanem primeru gre tako za žaljivo obdolžitev, obdolženi pa je z dokazom resnice uspel zato je izrek oprostilna sodba pravilen.
Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku (IV. odst. 148. čl. ZKP), se ne izločajo iz spisa, ne glede na to, ali jih osumljeni podpiše in ne glede na to, ali se potem na glavni obravnavi zagovarja ali ne.
ZPIZ-1 člen 13. ZPIZ/92 člen 8. ZMEPIZ člen 45, 46, 49, 49/1, 49/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - plačilo prispevkov
Tožnica je obstoj delovnega razmerja v spornem obdobju dokazala s pravnomočno sodno odločbo. Ker v tem obdobju veljavni predpisi za delavce v delovnem razmerju niso določali pogoja priznanja prispevkov za priznanje pokojninske dobe, je treba šteti, da je tožnica v spornem obdobju imela lastnost zavarovanca.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete
Ker so bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, upnik do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen.