Res so starši tisti, ki najbolj zaznajo reakcije otrok, kot nakazuje pritožba, vendar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, da bi objektiviziralo materino izpoved, pravilno oprlo še na mnenje izvedenke, ki je podala strokovno mnenje o tožničinem strahu in bila o tem še zaslišana.
zaznamba, ki se dovoli v korist določene osebe - izbris zaznambe - podlaga za izbris zaznambe - upravičen predlagatelj
Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil A.K. edini dedič po pokojni Ju.K., ki pa ni imel potomcev. Ker je oče A.K., J.C., umrl pred njim, sin pa je mater Ju.K. preživel in pred zaključkom zapuščinskega postopka po njej umrl, je zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v skladu z vstopno pravico na podlagi 12. člena ZD (v zvezi s 132. in 134. členom ZD) namesto pokojnega J.C., to je očeta A.K. vstopil njegov drugi sin, to je tožnik, ki je polbrat pokojnega A.K.
ustavitev postopka - upravičenci do pritožbe - premoženjskopravni zahtevek
Oškodovanec je upravičen do pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka.
Sodišče lahko odloči o premoženjskopravnem zahtevku samo v obsodilni sodbi, če izda sklep o ustavitvi postopka, pa zgolj napoti oškodovanca na pravdo. Tudi če tega napotila ni, ima oškodovanec pravico vložiti odškodninsko tožbo v pravdnem postopku.
ZPP člen 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2, 141, 141/2, 141/3, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
glavna obravnava - vabilo - vročitev - fikcija vročitve - čas za pripravo
Sodišče prve stopnje pri razpisu naroka za glavno obravnavo oziroma vabljenju na ta narok tožeči stranki ni zagotovilo primernega časa za pripravo, niti če se upošteva datum fiktivne vročitve vabila, niti če se upošteva datum, do katerega bi imela tožena stranka še možnost prevzeti pošiljko na pošti. V slednjem primeru bi se 15-dnevni rok iztekel šele sedem dni po opravljenem naroku. Ker tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev vabila pravilno opravljena, niso bili podani pogoji, pod katerimi nastopi fikcija umika tožbe.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2/2, 2/2, 2/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen tarifna priloga 4, 52, 52/2, tarifna priloga 4, 52, 52/2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 69, 69, 69.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost uporabe tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni KP, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti uredbe z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru, kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom, določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem je glede višine povračil stroškov v zvezi z delom uredba postala inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni KP in so jo bili delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Ker tožena stranka svojih ugovorov glede tožnikove zaposlitve pri drugih delodajalcih ni uveljavljala že v postopku do izdaje razveljavljene sodbe sodišča prve stopnje, je sodišče v ponovljenem postopku utemeljeno zavrnilo njen predlog, naj od tožnika zahteva dostavo delovne knjižice, saj je bila glede teh navedb in dokazov prekludirana.
Preiskovalno načelo v individualnem delovnem sporu velja omejeno in sicer le, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To tudi pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva še vedno primarno odgovorne stranke skladno z razpravnim načelom in lahko sodišče izvaja dokaze po uradni dolžnosti šele v primeru, če kljub temu ne more ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev.
stroški kazenskega postopka - krivdno nastali stroški - povrnitev
S tem, ko zagovornica obd. ni hotela sprejeti obvestila sodišča o zavrnitvi njenega predloga za preložitev gl. obravnave poslanega priporočeno po pošti, ji ga je moralo sodišče vročiti po pooblaščenem vročevalcu. S tem nastali stroški vročanja so nastali po njeni krivdi in jih mora povrniti sodišče.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 99/4, 100.
vojak – prenehanje delovnega razmerja – obsodba na kaznivo dejanje – pravna posledica obsodbe – prepoved retroaktivnosti
Prenehanja delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma zaradi obsodbe na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker glede pravne posledice obsodbe velja prepoved retroaktivne veljavnosti, prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi dejanja, ki je bilo storjeno pred uveljavitvijo ZObr-C, ni bilo zakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – rok za podajo odpovedi – zamuda roka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je nezakonita, ker je bila podana več kot trideset dni po tem, ko je tožena stranka izvedela za domnevne kršitve delovnih obveznosti. Ker gre za prekluzivni rok, ki se ne more podaljšati, tudi ni relevantno, da je bil vzrok za prekoračitev roka v tem, da je tožena stranka tožniku na njegovo prošnjo dvakrat preložila datum zagovora.
ZJC člen 85, 85. ZZK-1 člen 111, 111/5, 111, 111/5.
zaznamba - javno dobro - javne ceste
Javno dobro se v skladu s čl. 47/II ZZK-1 kot pravno dejstvo v zemljiški knjigi zaznamuje le na podlagi dokončne odredbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra na tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
ZOR člen 170, 206. OZ člen 1060. CZ člen 125, 146.
odškodninska odgovornost za delavca – ločitev dejanja in odgovornosti – vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca – odgovornost več oseb za isto škodo
Protipravno dejanje mora biti storjeno na delu ali v zvezi z delom, kar pomeni, da ni bistveno, ali je bilo dejanje storjeno znotraj delovnega časa in znotraj delovnega mesta, marveč je bistvena vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca (zaradi katerega je prišlo do škode). V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito postopalo, ko je pri presoji obravnavane zadeve izhajalo iz celote širokega spektra spremljajočih konkretnih okoliščin.
Ugovor proti kaznovalnem nalogu je posebno pravno sredstvo in ZKP izrecno navaja, da sta upravičenca do ugovora samo obdolženi in njegov zagovornik, ne pa tudi osebe iz II. odstavka 467. člena ZKP.
Tudi, če obsojenec šele po pravnomočnosti sodbe o preklicu plača določeno obveznost in s tem izpolni posebni pogoj iz pogojne obsodbe tega novega dejstva ni mogoče več upoštevati, ker postopka za preklic pogojne obsodbe ni mogoče obnoviti.
umik zahtevka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja
Ker je tožnik v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi umaknil tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja za čas nezakonite odpovedi, saj se je zaposlil pri drugem delodajalcu, nima pravice do odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
Naknadnih tožnikovih trditev o izjemnih obremenitvah pri delu sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati, saj so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer tožnik tudi ni izkazal nobenih opravičljivih razlogov, zakaj ni teh trditev podal že pred tem.
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
več istovrstnih obveznosti med istimi osebami – vrstni red vračunavanja izpolnitev – sporazum pred izpolnitvijo – izbira dolžnika
1. Pravila o vrstnem redu vračunavanja izpolnitev so določena v 287. čl. Obligacijskega zakonika (OZ).
2. V obravnavanem primeru je dolžnik zgolj izkoristil svojo pravico, ki mu gre po samem zakonu, zato takega ravnanja ni mogoče označiti kot ravnanje v nasprotju z osnovnimi načeli obligacijskega zakonika.
stečajni postopek – izločitvena pravica – rok za prijavo izločitvene pravice – zavrženje prijave
Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.
izpodbijanje sklepov skupščine - mandat nadzornega sveta
Pritrditi je pritožnici o materialnopravno zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča, da do izvolitve novega nadzornega sveta opravlja funkcijo nadzornega sveta dotedanji.
Situacijo, ko nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ureja 267. člen ZGD-F, saj v takem primeru ob predpostavki upravičenih predlagateljev določa intervencijo sodišča za imenovanje manjkajočih članov nadzornega sveta. Smiselno enako mora to veljati tudi za primer, ko družba sploh nima več nadzornega sveta, ker mu je na primer mandat potekel, kot to zatrjuje tožnica. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da funkcijo nadzornega sveta do izvolitve novega opravlja dotedanji, torej negira določbo 1. odstavka 267. člena ZGD-F
Čim pa je tako, je dotedanjemu nadzornemu svetu mandat potekel dne 3.6.2003 in nadzorni svet ni imel več pristojnosti pravno veljavno opravljati svoje nadzorne funkcije. Posledično pa tudi ni veljavno njegovo poročilo o pregledu pripojitve z dne 9.6.2003, zato ni bila izpolnjena zakonska dolžnost družbe - tožene stranke iz 7. točke 2. odstavka 516. člena ZGD-F, da omogoči delničarjem pregled poročila nadzornega sveta o pregledu pripojitve, ki ga mora slednji izdelati po 514. a členu ZGD-F na podlagi poročila uprave o pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve je namreč namenjeno seznanitvi delničarjev z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njihovo odločitev na skupščini o soglasju k pogodbi o pripojitvi. Ker torej tožena stranka delničarjem ni zagotovila vpogleda v veljavno poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve, je bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti iz 293. člena ZGD-F